Če ni kmeta, ni niti hrane

Po neurjih z vetrom in točo, ki so povzročila škodo na približno 10.000 hektarjih obdelovalnih površin, kmetje žalostno gledajo na svoja polja, sadovnjake in trte. Boli jih tudi mačehovski odnos države. “Močno sem razočarana, pomaga mi le to, da imam dve zdravi roki, in nič drugega,” s cmokom v grlu pravi pridelovalka iz Vipavske doline, ki ji je toča poškodovala rastlinjake in zelenjavo na prostem. “Za nas kmete ostaja poškodovan pridelek in skrb, kako preživeti do naslednjega leta. Prihranki so pošli, delamo le še za hrano, gorivo, položnice in davke,” razmišlja kmetica iz Brd. Hkrati pa v kmečkem borbenem duhu opozarja: mesta bodo lačna, podeželje ne!

Ni preprosto biti kmet. Garaš od jutra do večera, prideluješ zdravo in varno hrano, slediš navodilom države in EU, nato pa ti toča v desetih minutah vzame vse. Na jok ti gre, ko vidiš sadje na tleh, gole trte, prerešetano zelenjavo. In veš, da boš na izplačilo škode, ki ti ne bo vrnilo vloženega truda, čakal leto in več.

Garaš od jutra do večera, prideluješ zdravo in varno hrano, slediš navodilom države in EU, nato pa ti toča v desetih minutah vzame vse. Na jok ti gre, ko vidiš sadje na tleh in gole trte.

Kmetom ni hudo, dobijo subvencije in so gospodje, pravijo tisti, ki nikoli niso delali z zemljo. “Nič nam ni podarjeno, za vse subvencije naredimo veliko in še več,” kričijo kmetje. Ob ekstremnih vremenskih razmerah si pomagajo, kot zmorejo, a to postaja že bitka z mlini na veter. Suša, obilne padavine, poplave, neurja s točo in vetrom, pozeba, sneg, žled, vremensko pogojene bolezni in škodljivci v zadnjih letih slovenskemu kmetijstvu povzročajo toliko škode, da ni več časa za sámo razmišljanje o učinkovitih sistemskih ukrepih. Katastrofalna spomladanska pozeba leta 2021, lanska huda suša, letošnja neurja s točo v kmetijsko proizvodnjo prinašajo novo realnost. Na to se bo treba prilagoditi in delovati preventivno, pravijo poznavalci. Namakalni sistemi, zaščitne mreže, pridelava z zaščitenih prostorih so potenciali, ki še niso dovolj izkoriščeni.

A vsega se v kmetijstvu ne da prilagoditi in zavarovati. Nujni so tudi ukrepi za hitrejšo pomoč po naravnih nesrečah. Kmetijsko-gozdarska zbornica od države pričakuje hitro sprejetje interventnega zakona za odpravo posledic škode, predlaga pa tudi, da bi naravne ujme postale del sistemskega zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, s čimer bi se izognili pozivanju države k pomoči ob vsakem izrednem vremenskem dogodku. Vlada obljublja, da bo prišla kmetom nasproti.

Če bo slovenski kmet obupal, vrgel puško v koruzo, za nas namreč ne bo koruze in niti breskev, solate ... In kaj bomo dali na krožnik? Uvoženo sadje in zelenjavo, ki umetno dozorita med prevozom in na ladji izgubita vsa hranila in okus?