Cimos ni statistika

Če kdo morda še nima povsem izdelane predstave, kako velik in pomemben je koprski Cimos za obalno-kraško regijo in Slovenijo, mu je od včeraj lahko to bolj jasno. Vseh 4000 podjetij, ki delujejo od Pirana do Komna, je lani skupaj skrojilo 140 milijonov evrov čiste izgube, tako da je obalno-kraška regija po skupnem poslovnem rezultatu daleč najslabša med vsemi 12 slovenskimi regijami. A na neslavno dno je tokrat regijo potegnil prav Cimos, ki je prispeval več kot polovico skupne čiste izgube v regiji.

Zdaj lahko samo nizamo razloge, ki so Cimos, še pred nekaj leti našega najpomembnejšega dobavitelja za avtomobilsko industrijo, pahnili v položaj, da se duši pod težo 414 milijonov evrov dolgov: (pre)veliki apetiti, nepremišljene naložbe, celo razmetavanje z denarjem, pa gospodarska kriza povrhu ... A če je nekdanje vodstvo ogrozilo obstoj družbe in številna delovna mesta, so agonijo zaposlenih zadnje mesece vlekle banke upnice. Na koncu pa pod taktirko slabe banke kot strela z jasnega sprejele odločitev o prisilni poravnavi v podjetju namesto dogovorjene konverzije terjatev v lastniške deleže v podjetju. Odločitev za prisilko torej, ki bi jo lahko spravile skupaj že pred letom dni. Tako bi do danes zaposleni najbrž že vedeli, ali je družba na dobri poti, ne pa da 6300 cimosovcev in njihovih družin, pa še enkrat toliko zaposlenih pri Cimosovih dobaviteljih, trepeta za usodo delovnih mest. Tako velik je Cimos.

Če bi ga izvzeli iz evidenc, bi Ajpesova statistika res pokazala precej lepšo sliko: namesto 140 milijonov evrov izgube bi obalno-kraško gospodarstvo beležilo “le” dva milijona evrov izgube, smo slišali včeraj. A v resnici bi bilo to še dosti, dosti slabše. To bi bila katastrofa. Odsotnost Cimosa iz Ajpesovih evidenc bi namreč pomenila, da je z njim konec, saj družbe, ki so v stečaju, Ajpesu ne oddajajo letnih poročil. Dodobra pa bi se napolnile neke druge, še bolj boleče statistične evidence - tiste na zavodu za zaposlovanje.