Čipke v mestu vrtnic

Čipke so kot vrtnice. Da razvijejo lepoto, zahtevajo dobre pogoje, znanje, pridne roke in srčnost. Lepoti navkljub tudi zbodejo. Podobno kot čipke, pa naj bodo klekljane ali šivane. Čipke vseh vrst in njihove ustvarjalke z vseh celin sveta imajo pravkar osrednje mesto na svetovnem srečanju. V mladem mestu vrtnic, ki se je skupaj z Gorico za nekaj dni prelevilo v prestolnico čipk z 20. kongresom svetovne organizacije.

Kapo dol Goricama, novi in starejši ter njuni pogosto prezrti, pretežno klekljarski tradiciji. Ta je omogočila, da sta za organizacijo poprijeli zadnji hip, po odpovedi nemških klekljaric.

Boljših mest za gostoljubje čipkam sveta, kot sta Gorici, ni. Ker sta znali ohraniti vrhunsko ročno delo v nenaklonjenih pogojih in zmoreta ter dokazano znata sodelovati.

Boljših mest za gostoljubje čipkam sveta, kot sta Gorici, ni. Ker sta znali vrhunsko ročno delo ohraniti in dokazano znata sodelovati. Ni naključje, da prav v obeh Goricah ustvarjajo klekljarice z izstopajočim znanjem. Ob lepoti, ki botruje čaščenju najbolj fine umetne obrti, čipke najbolj potrebujejo prav sodelovanje.

Za razvoj in vlogo, ki je v tehnološkem svetu že dolgo nimajo več. Z energijo srca in s sodelovanjem se lahko vrnejo. A le s sodelovanjem tudi z drugimi “mojstri” znanj - modnimi kreatorji, dizajnerji, arhitekti, tržniki ...

Sodelovanja v Sloveniji manjka. Zmanjkalo ga je, ko se je prvi svetovni kongres čipkaric v Sloveniji pred sedmimi leti grdo izrodil pretiranim pričakovanjem. Predvsem pričakovanjem Idrije, ki je kongresu botrovala, si izvrtala visoko luknjo v proračun in sobotrovala zmedi okrog čipk.

V Goricah pretiranih pričakovanj ni. Na čelu organizacije s svojo ustanovo stoji čipkarica, ki je predsedovala prvemu kongresu in skusila vse prekucije, ki so ga spremljale. Čeprav je prej kot predsednica botrovala razpadu obetavnega, sodelujočega vseslovenskega združenja čipkaric in vseh, ki imajo čipke radi, se je iz napak očitno precej naučila.

Ve, da Slovenijo od ostalih čipkarskih središč po svetu loči množičen mladi rod, ki se načrtno vzgaja za klekljarsko, Unescovo dediščino, in da v Novi Gorici lahko pričakuje predvsem starejši rod svetovnih čipkaric, ki si z nemalo ljubezni prizadeva ohraniti lepo tradicijo. Skratka ve, da ima čipka v Sloveniji prihodnost ob boljšem sodelovanju vseh, ki ji botrujejo.

Če tega ne bi vedela, ne bi potegnila vrhunske poteze in za tokratni kongres “izbrala” najbolj sodelovalnih mest. Izven pretirano mogočnih gorenjskih čipkarskih središč, izven rodne Idrije, ki pestuje užaljenost, a bo nekoliko poleg, je posejano seme, ki lahko vzklije. In poveže z energijo magnetičnosti v mestu vrtnic povsem brez trnja oziroma bodečih bucik in igel.