Čiščenje in politični madeži

Poslednje sobarice, ki so bile še danes zaposlene v Hotelih Bernardin v lasti večinsko državne Save Turizem, od jutri pa bodo pri zunanjem izvajalcu storitev, so z današnjo stavko zastavile glas ne le zase, temveč za mnoge “outsourcane” delavce, ki so žrtve širšega trenda prekarizacije pri nas, v turizmu in gostinstvu, a še marsikje, in s tem povezane (politične) hipokrizije.

Uprava podjetja in celo svet delavcev, ki je očitno podlegel njenim pritiskom, sta poskušala opravičiti prenos sobaric s sezonskostjo, sklicujoč se na to, da naj se njihova socialna varnost, pogoji dela ter materialni položaj ne bi nič poslabšali. Izkušnje že prenesenih delavk kažejo povsem drugačno sliko. Bolje, da se torej ne bi niti skušali sprenevedati. Gre pač za stroškovno optimizacijo. In za dejstvo, da Sava Turizem ni nič manj na trgu kot njeni zasebni konkurenti iz panoge. A žal takšni kriteriji ne veljajo nujno tudi takrat, ko so v igri kakšni drugačni (kadrovski) apetiti in interesi po meri “državnega” lastnika (beri: vsakokratne politike). Če torej - tudi zaradi nasprotovanja Janši in njegovemu bratenju z Orbanom - lani nismo dopustili privatizacije, ker naj bi bila menda ohranitev lastništva “paradnih konjev” našega turizma v strateškem interesu države, potem lahko danes pričakujemo, da bo večinski državni lastnik pokazal drugačen pristop, kot bi ga (morda, ne pa nujno) zasebni, tudi ko gre za očitno precej zavoženo upravljanje s kadri.

“Čiščenje”, paradoksalno, ne bo prineslo več čistoče, ne v hotelskih sobah ne kje drugje, saj se merilo najnižje cene neizbežno odraža v kakovosti storitve. In gostje to opazijo.

Če je namreč poslovna uspešnost podjetja s približno 1200 zaposlenimi in približno 80 milijoni prihodkov letno usodno odvisna od statusa sobaric, ki sodijo med najslabše plačane, in če bi njihova ohranitev v podjetju dejansko “ogrožala” ostala delovna mesta, kot so se izrazili v svetu delavcev, potem je to precej zaskrbljujoče. In kaže na reševanje problemov na napačnem koncu. “Čiščenje”, paradoksalno, ne bo prineslo več čistoče, ne v hotelskih sobah ne kje drugje, saj se merilo najnižje cene neizbežno odraža v kakovosti storitve. In gostje to opazijo.

Sporočilo je slabo tudi v kontekstu velikih kadrovskih težav, s katerimi se soočajo v turizmu in gostinstvu ter so tudi posledica težkih delovnih pogojev, slabih plač in razvrednotenja poklica. Zato bi pričakovali več spoštovanja do preizkušenih kadrov, ki sploh še vztrajajo. Temelj uspeha in bodočega razvoja so prav dobri kadri in s tem povezani dobri delovni pogoji.

Slovenski državni holding (SDH) si je pri vsem skupaj umil roke, češ da gre za samostojne odločitve poslovodstva. Koalicijska partnerja Gibanja Svoboda, ki s svojim(i) izbrancem(i) kroji vrh državnega gospodarstva, pa sta se znašla v zadregi. Koalicijska pogodba je, ko gre za odpravljanje outsourcinga, obljubljala eno, v praksi pa se dogaja drugo. Ministra iz vrst SD in Levice sta načelno proti spornemu modelu, a zgodilo se ni še nič.