Čistilki so prizanesli

Če bi prišlo nazaj vse črnilo, ki smo ga novinarji v minulih mesecih porabili za spremljanje zakona o davku na nepremičnine, bi imeli v Sloveniji še eno poplavo.

Tudi na straneh našega časnika so se vrstila strokovna opozorila, da lahko različno obdavčevanje nepremičnin glede na njihovo rezidenčnost povzroči več administrativnih stroškov kot davčnih koristi. Zlasti združenja, ki skrbijo za interese kmetov, so že ob prvih osnutkih nepremičninskega davka lani zgodaj poleti opozarjala, da bodo zaradi neurejenosti občinskih prostorskih planov pašniki in njive obdavčeni kot zazidljiva zemljišča.

Vrstila so se opozorila, da so modeli vrednotenja nepremičnin nepravični, ljudje pa se nanje nimajo pravice pritožiti, da so evidence v registru nepremičnin še vedno neurejene, da so davčne stopnje postavljene arbitrarno in brez presoje, kako bodo vplivale na gospodarstvo. Glasne so bile občine, prepričane, da jim zakon o davku na nepremičnine jemlje avtonomijo. In še bi lahko naštevali.

Vse je bilo že povedano, na vse je bilo že opozorjeno. Vsi zapleti so bili pričakovani. Presenečenje vlade nad vrstami zaskrbljenih ljudi ne le pred geodetskimi pisarnami ampak tudi pred, denimo, sodišči, kjer v zemljiško knjigo vpisujejo služnost, je bilo zato žaljiva farsa za državljane. Koliko ur dela in koliko stroškov je uradnikom in lastnikom nepremičnin že povzročilo zgolj vpisovanje služnosti, da bi si z njo znižali davčno stopnjo za nerezidenčno stanovanje?

Brezglavost, ki si jo je vlada privoščila z vsiljevanjem slabo pripravljenega zakona, bo šla mimo, ne da bi kdo zanjo prevzel politično odgovornost. Prelaganje krivde se že začenja. Predsednik SD Igor Lukšič pravi, da se je pustil prepričati finančnemu ministru Urošu Čuferju, ta pa da je verjel geodetski upravi (Gursu), da so evidence urejene. Prvi mož Gursa je včeraj odletel. Še dobro, da je bil tik pred tem, da odide, ker drugače bi tudi on krivdo morda prevalil na vratarja in čistilko.