Čistka pred odhodom?

Peripetij v naših največjih zdravstvenih zavodih še ni konec. To namreč potrjujejo zadnji dogodki na Onkološkem inštitutu (OI).

Se pa - končno - afera na nevrološki kliniki le razpleta. Svet zavoda ljubljanskega kliničnega centra (UKC) je zaradi objektivne odgovornosti sklenil razrešiti vodilne na strokovni ravni v UKC.

V OI pa vre. Vre v pisarni generalnega direktorja v odhodu Janeza Remškarja. Ta se bo po sklepu zavoda OI moral, tik pred upokojitvijo, posloviti od stolčka. A je to, kot kaže, zanj tako boleče, da skuša še prej obračunati s človekom, ki ga krivi za svojo razrešitev. Z dr. Erikom Brecljem. Ker vlada Remškarjeve razrešitve še ni potrdila, čeprav je od sklepa o razrešitvi na svetu zavoda OI minilo že več kot mesec dni, ima Remškar še vedno vsa pooblastila. Res sam na cesto Breclja ne more postaviti, si pa prizadeva, da bi ga odslovili čim prej. Ker pa je temu oporekala pravnica, se je zdaj spravil še nanjo in ji očita to, za kar naj bi jo menda sam pooblastil ...

Kirurg Brecelj že leta nima dlake na jeziku. Pogumno biča vse anomalije in nepravilnosti v OI, ki so ta javni zavod privedle do finančnih zagat. Na OI pa se lepijo tudi očitki o korupciji, zgrešenih, nekakovostnih in netransparentnih naložbah, ki požirajo gore javnega denarja. Menda niti vse strokovne in poslovodstvene odločitve tam niso povsem transparentne.

Brecelj na to javno opozarja v prepričanju, da bo kdo le ukrepal in da živimo v državi z zagotovljeno svobodo govora. Četudi (zastarel ali prikrojeni statut zavoda?) to omejuje le na vodilne. Smo v 21. stoletju ali v srednjem veku?

Brecelj kljub grožnjam ni utihnil, saj se bori za pošteno, kakovostno, transparentno in ljudem prijazno zdravstvo. Je osamelec, ki se dviga iz povprečja, zato je za mnoge vse bolj moteč.

Če gre verjeti zdravstveni ministrici, ki skuša tudi pri takšnih stvareh narediti red, jo čaka še veliko dela. In še kaj več kot trpežna, dobra metla ...