Citati in kultura

S kulturo smo v zadregi. Vedno. Splošno gledano je kultura vse, kar človek izraža kot odsev svojega časa, v katerem je vtisnjen čas njegovih prednikov. Kultura je življenje kot citat procesa, ki se nikoli ne ustavi. Kar ne pomeni, da ne potrebujemo mavzolejev ali pa raznih dvorov kulture, kot je resor ministrstva. Samo zavedati se moramo, da to ni bistvo kulturnega elana skupnosti. Včasih so celo lahko zavora razvoju.

Kaj se bo usodnega zgodilo s slovensko kulturo ob ukinitvi ministrstva za kulturo? Bo izginila? Bo postala hladen citat izumrlega jezika? Verjetno nič od tega, in življenje bo teklo naprej. Drago Jančar je v sobotni prilogi Dela povedal, da ministrstvo za kulturo ni kultura. Je birokracija, ki naj kulturi pomaga, da bo v skladu s svojo naravo ustvarjalna. In mislim, da se tukaj lahko konča pregreta polemika, ki vznemirja slovensko kulturno javnost.

Brez citatov ne gre. Potrebujemo jih kot tihotapci tuje blago. Pogosto nas rešijo iz zadrege, ko ne vemo kaj pisati, kako začeti ali končati kolumno. So kot specialni efekti v filmu, ki rešijo slabo zgodbo, banalno dramaturgijo. Tako, kot je mene rešil Drago Jančar. Pravzaprav, če dobro pomislim, življenje ni nič drugega kot zlaganje citatov enega za drugim. Začenjaš tako, da najprej citiraš starše, potem učitelje, duha tvojih prednikov in duha tvojega časa. Cel svetovni splet je en velik citat, ki nas neprestano citira, prek facebooka in drugih družabnih omrežij. Citira svetovno znanje, preteklost in sedanjost, trenutno stanje v družbi. Kulturo našega časa, oziroma to, kar naš čas trenutno kultivira.

In kakšno kulturo izraža čas, v katerem živimo? Začasnost. Začasnost vsega, oblik in vsebin. Najbolj pa začasnost dela. Med citati, ki zadnje dni krožijo na spletu, je tudi neposrečena fraza italijanskega tehničnega premierja Maria Montija, da je zaposlitev za nedoločen čas dolgočasna. Manj dolgočasne so neizprosne številke pod besedo brezposelnost: 24 milijonov v Evropski uniji. V primerjavi z decembrom 2010 je število mladih brezposelnih naraslo za 241.000. V Sloveniji se je po oktobru 2011 brezposelnost zvišala in bila ob koncu meseca 11,9-odstotna, kar je nad povprečjem Evropske unije. Največ brezposelnih je mladih.

Številke so številke. Niso plod kakega poetičnega navdiha, odsevajo stanje realnosti, ki jo sicer lahko skrivamo za drugimi citati. Lahko o tem napišemo poezijo ali zaposlimo koga v državnih dvorih, da nam bo plačal za vse stihe naših tarnanj. Kar niti ne bi bilo tako slabo.