Čudno leto

Čudno leto je to, ki se počasi izteka. Navadno se v drugi polovici decembra vse skupaj umiri, ljudje zaplavamo v nek praznični sentiment in drug drugemu damo mir do novega leta. A ne letos, letos je druga polovica decembra vse prej kot mirna. V Luki Koper se bodo grizli do skoraj zadnjega dne v letu, fronta med Ljubljano in Zagrebom se je zares začela odpirati šele v drugi polovici decembra in, to je zdaj že jasno, se 29. decembra še zdaleč ne bo zaprla. Če pogledamo čez mejo - Katalonci so imeli predvčerajšnjim pomembne volitve, Trump se tudi v prazničnem decembru ni umiril in maha vsevprek, Nemci so tri mesece po volitvah še vedno brez vlade in se bodo o njej začeli pogajati takoj po praznikih ...

Slovenijo je v letošnjem letu zaznamovalo gospodarsko okrevanje in rast, za katero pa kot da ne bi vedeli čisto dobro, kaj z njo početi. Sindikati so vlado popadli z vseh koncev in nemara bolj kot kdaj koli doslej se vlada zdi nemočna v boju z interesnimi skupinami, ki hočejo več denarja za svoje članstvo.

Politično so leto 2017 zaznamovale volitve predsednika republike, Borut Pahor je prav včeraj prisegel za svoj drugi mandat. Volitve so prinesle še en nov obraz, novinec Marjan Šarec je s svojim prostodušnim populizmom ljudi nagovoril do te mere, da mu tudi kot kandidatu za predsednika vlade v javnomnenjskih raziskavah kaže dobro. Čez teden dni bomo vstopili v leto dvojnih volitev, najprej bodo na vrsti državnozborske, predvidoma jeseni še lokalne. Skoraj zagotovo bomo dobili novega predsednika vlade, v 24 primorskih občinah bo marsikateri župan z enako gotovostjo ponovil svoj mandat.

Bo prihodnje leto bolje? Gospodarsko skoraj gotovo da, politično gotovo ne. Erozija politične kulture se nadaljuje, napoved moralnega delovanja v politiki se je Cerarju sfižila. Vse več besede v politiki imajo neotesanci in to ne more biti dobro. Ne sme pa to biti razlog za malodušje. Vesel božič, drage bralke in dragi bralci!