Da bo res praznik

“Preveč smo v preteklosti izgubili, da bi nam bilo danes lahko. Imamo zgolj sebe, svojo samozavest in s tem zagotovilo za srečno, pa čeprav neskončno trdo 1991. leto.”

Besede, ki jih je kolegica Saša Dragoš v tem časniku objavila 28. decembra 1990, so še danes aktualne. Zamenjaš letnico in je to to. Kar je strašljivo. Kajti tista leta niso bila najbolj srečna leta naših življenj, vemo, v kaj so se iztekla. Lahko sklepamo, da tudi časa, ki ga živimo, zgodovina ne bo videla kot najbolj srečnega? Ga moremo primerjati z obdobjem gnitja neke druge države pred četrt stoletja?

Gotovo.

Slovenija je namreč gospodarski bolnik, ne največji, ker je pač majhna država, pa vendar bolnik. Recesija jo bo kot eno redkih evropskih držav zaznamovala tudi v 2014. Gospodarstvo je oplenjeno, politika ne ve, kaj naj sama s sabo, ne verjame ji več nihče, kot alternativo nam ponujajo nov set “novih obrazov”. Preobsežna država se rešuje z uvajanjem novih davkov, v družbi vlada popolna vrednotna dezorientacija, Slovenija je na svetu med relativnimi rekorderji po obsegu bega mladih, izobraženih, mobilnih, zdravih ljudi.

Kako ob vsem tem voščiti vesel božič, da bi voščilo ne izzvenelo prazno? Morda takole: zaslužite si varne zaposlitve in plačilo za opravljeno delo. Ki vam ga ne bo treba terjati na shodih, kot so včeraj to počeli Ajdovci. Zaslužite si delodajalce, za katere vam ne bo treba ugibati ne “ali”, pač pa “kdaj” jih bodo doletele hišne preiskave. Politiko, ki ji boste lahko zaupali, da ne misli le na lastne koristi. Božič, ki ga ne boste pričakovali s strahom, ker otrokom ne boste zmogli kupiti daril. Zaslužite si, da Božiček in dedek Mraz ne bosta najpogosteje nakupovala na Karitas in na Rdečem križu. Zaslužite si državo, ki jo bomo lahko spoštovali. Ker bo ona spoštovala vas in ker bo spoštovanja vredna, ne pa zato, ker se domoljubje spodobi. Potem bo voščilo veselega božiča imelo ves smisel. Zdaj ga za marsikoga, žal, nima.