Da ne bomo popenili

Tržaški občinski svetniki so proti plinskemu terminalu. Pa kaj, bi lahko kdo prhnil, nenazadnje so terminal tokrat zavrnili že tretjič v šestih letih, pa doslej ni bilo videti, da so kaj dosegli. Že oba njihova prejšnja “ne” nista prav nič zmotila vrha dežele FJK, da ne bi še naprej podpirala projekta, ki ga snuje španski Gas Natural, še manj pa preprečila italijanskemu okoljskemu ministrstvu, da terminalu lani ne bi gladko podelila okoljskega dovoljenja.

“Če bo treba, bomo proti še četrtič,” se ne dajo v Trstu. Tokrat svetniška odločnost posebej izstopa; z ramo ob rami, soglasno in z argumenti proti terminalu so se postavili domala vsi svetniki občinskega sveta ne glede na politični predznak, zato jih bodo v vrhu FJK in v Rimu, kjer se v prihodnjih mesecih obeta dokončna odločitev o gradnji, težje kot doslej kar ignorirali.

Argumenti, s katerimi so v Trstu tokrat zavrnili kopenski terminal v Žavljah in tudi morskega, pa so še vedno na las enaki, kot so bili pred šestimi leti, ko se je Gas Natural šele pojavil. Ohlajanje in kloriranje morske vode v zalivu, vpliv na morski živelj in ribištvo, nevarnost postavljanja terminala na območje, kjer je že druga nevarna industrija ... In enaki, zaradi katerih so se proti terminalu takoj postavili italijanski in slovenski okoljevarstveniki, stroka, gasilci, prebivalstvo z obeh strani meje, koprski župan in tudi slovenska vlada ... Španski investitor pa teh bojazni v vsem tem času ni uspel pregnati.

Nekaj dejstev o plinskih terminalih v Jadranu pa je danes vendarle novih in bolj jasnih, kot so bila pred šestimi leti. Samo v Rovigu, dobri dve uri vožnje iz Kopra, je treba vprašati. Tam so pred štirimi leti 15 kilometrov od obale postavili morski uplinjevalnik, zdaj pa v praksi opazujejo ohlajanje morske vode in zbiranje pene na gladini, ki jo valovi nosijo vse do obale.

In ugotovitev tamkajšnjih tožilcev ne pušča dvoma: terminal je uničil morski ekosistem.