Daleč od ideala

Pokojninska reforma je preresna zadeva, da bi jo pospremili s kakšno šalo, kljub temu da jih med ljudmi, pa čeprav z nekoliko kislim nasmehom, ne manjka. Jasno je, da pokojninski sistem ni vzdržen. Vendar je pokojninska zakonodaja, ki danes - brez podpore koalicijskega Desusa - prihaja v drugo parlamentarno branje, primerna za idealne razmere.

Zakaj? Ob zviševanju upokojitvene starosti bi pričakovali, da bodo zagotovljena starejšim primerna delovna mesta, jasna merila za prekvalifikacijo starejših delavcev in primerne spodbude za delodajalce, predvsem pa delovna mesta za mlade, ki šele vstopajo na trg dela in na dolgo pot proti (negotovi) pokojnini. V razmerah, ko se delodajalci praviloma otepajo starejših delavcev, delovnih mest pa je vse manj, obstaja utemeljen dvom, ali bo pokojninska reforma prinesla želene rezultate. Torej omogočila dostojno preživetje tistim, ki so svoje že oddelali, in v prihodnje zagotovila pokojnino tudi vsem, ki so v tem trenutku še globoko v delovnem procesu.

Že od prvega vladnega osnutka pokojninske zakonodaje je bilo slišati opozorila, da je reforma ob vse večji brezposelnosti in pomanjkanju delovnih mest vprašljiva. Da bi morala država najprej poskrbeti za oživitev in razbremenitev gospodarstva, na katerega bo padla tudi glavnina bremena pokojninske reforme. Zagotovo se bodo povečale bolniške odsotnosti starejših delavcev, marsikatero podjetje ne bo vedelo, kaj bi z njimi, saj preprosto nima primernih delovnih mest. Da ne omenjamo številnih brezposelnih, ki so težko zaposljivi zaradi neustrezne izobrazbe in starosti, vendar premladi, da bi lahko “ujeli” upokojitev.

Torej lahko pričakujemo, da se bo zaradi pokojninske reforme v prihodnjih letih še povečalo število prebivalcev, za katere bo morala država poskrbeti s socialnimi transferji. Resda ne s tistimi iz pokojninske blagajne, pač pa iz državnega proračuna. Ki pa je le drugi vogal iste vreče ...