Davčni zastoj

Vložitev že druge zahteve za presojo ustavnosti nepremičninskega zakona bi zlahka odpravili z mislijo, da si dve opozicijski stranki prizadevata za čim več prostora v medijih. Vendar pa še zdaleč ni tako preprosto.

Obdavčitev nepremičnin, te svetinje slovenskega slehernika, so napovedovali številni finančni ministri številnih vlad doslej, vendar nobena doslej ni zbrala dovolj poguma, da bi v to zagrizla. Tudi tandem Bratušek-Čufer ga ne bi, če javne finance ne bi bile do ušes v težavah, verjemite. A ker so obdavčili že vse, kar se je dalo, so zdaj na vrsto prišle še nepremičnine.

Gre za enega ključnih novih davkov, ki jih je sprejela novim davkom tako zelo naklonjena vlada Alenke Bratušek. Zato bo, če začnemo pri manj pomembnih temah, pri (ob)veljavi nepremičninskega davka na preizkušnji verodostojnost sedanje vlade. Vemo, da je vsaj polovica bralcev zdaj zavila z očmi, češ, o kakšni verodostojnosti sploh še lahko govorimo, ampak ko govorimo o vladah, je razmislek o verodostojnosti vedno na mestu. Tako.

A pomembnejši je drugi del razmisleka. Tega lahko merimo v približno štiristo milijonih, kolikor naj bi bili finančni učinki novega zakona. Takole čez palec bi prva polovica tega zneska potovala v državni proračun, druga pa v proračune občin. In če ustavno sodišče zadrži izvajanje zakona, se vlada kaj lahko znajde v zoprni situaciji, da denarja ne bo. Po novem zakonu ga ne bo, ker bo to preprečilo ustavno sodišče, po starem sistemu pa ne, ker dosedanja ureditev ne velja več. In potem se utegne zgoditi, da ne bo prizidkov šol, novih cestnih odsekov, pločnikov, bazenov, bolnišnic in podobne prepotrebne infrastrukture.

Politika, ta večni prostor pritlehnih razprav o nepomembnih temah, pa se bo medtem ukvarjala s tem, ali bi nemara Lojzeta Peterleta - tako kot Danila Türka - morali podpreti pri kandidaturi za vodstvo ene od impotentnih mednarodnih organizacij ...