Davek na bozon

BBC, CNN, New York Times, Washington Post, Frankfurter allgemeine, pariški Le monde, moskovsko Izvestje, italijanska La repubblica - vse velike svetovne novinarske hiše so na vrhu svojih spletnih strani včeraj ves dan prinašale novico o prelomnem odkritju novega delca, ki bistveno dopolnjuje človeško vedenje o najbolj temeljnem vprašanju - iz kakšne snovi smo?

Slovenski novičarski portali so imeli drugačne prioritete. Zanimali so jih interpelacija zoper finančnega ministra in napoved septembrske konstruktivne nezaupnice, dokapitalizacija Nove KBM, pogled ameriškega veleposlanika na našo rdeče-belo preteklost in kreganje med ministrom in zvezo borcev o preimenovanju vojašnic. Objokani Peter Higgs, ki bo najverjetneje kmalu šel v Oslo po Nobelovo nagrado, v boju z Lukšičem in Janšo nima nikakršne možnosti.

Razen, če bi kdo lansiral polemiko o tem, ali bozon pride v obliki kljukastega križa ali rdeče zvezde. In debato o tem, ali je desetim slovenskim znanstvenikom, ki nas zastopajo v Cernu, bolj pomagalo svobodno tekmovalno okolje, ki sta nam ga prinesla parlamentarna demokracija in tržni kapitalizem, ali je bil vendarle ključen kakovostni in brezplačni izobraževalni sitem, dediščina socializma.

Banalen odgovor na vprašanje, zakaj je tako, bi bil najbrž, da zato, ker je fizika oddaljena abstraktnost, nas pa pestijo realni problemi, ki z znanostjo nimajo nobene zveze. Ja, tako je najbrž londonski prižigalec svetilk, častitljivi oče šestih lačnih otrok, pred dvesto leti razmišljal o Michaelu Faradayu, ki se je igral z žicami in magneti in je tedanjemu britanskemu premierju Williamu Gladstoneu na vprašanje, ali bo kaj koristi od te elektrike, odgovoril: “Nekega dne jo boste obdavčili.”

Ne bi bilo slabo, če bi se Slovenci kdaj pa kdaj spomnili, da je zunaj meja naše majhne dežele velik svet. Naši bruto domači proizvod, dodana vrednost in indeks človekovega razvoja bi nam bili hvaležni.