Davek za eno leto

“Vlogo za gradbeno dovoljenje sem oddal že pred dvema mesecema. Ta teden naj bi plačal odškodnino, a lahko plačilo še za en mesec zavlečem. To bom tudi naredil,” je na spletnem forumu o urejanju doma sklenil bodoči graditelj družinske hiše. S 6000 evri, kolikor bi moral pred izdajo gradbenega dovoljenja plačati za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, lahko plača že izkop in temeljno ploščo, ugotavlja. Počakal bo zato, ker bo državni zbor na julijski seji po hitrem postopku odločal o ukinitvi te davščine.

Proračunu naj bi v enem letu prinesla 20 milijonov evrov, so načrtovali lani. A ker je gradbeni trg zastal, je številka padla na osem milijonov, po nekaterih ocenah celo na le tri milijone evrov. Če ukinemo plačevanje odškodnine, škoda torej niti ne bo tako velika, pravijo poslanci SDS, Desus, DL in NSi, ki predlagajo spremembo. Sploh v primerjavi z učinki, ki bi jih prinesle nove industrijske in poslovne cone, ki bi z oprostitvijo plačila dobile nov zagon. Pocenitev gradnje za povprečno deset evrov na kvadratni meter (kolikor stane sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča) naj bi privabila investitorje, tudi iz tujine, so prepričani.

Je izračun res tako preprost?

Še bolj ... Na enem hektarju njive, ki jo bo v ihtavem poskusu reševanja gospodarstva pozidal nekdo, ki še ne sedi na goli riti, ne bo nikoli več zrasla zelenjava. Te cene ni mogoče plačati. Znesek, ki bi ga iztržili za deset letin krompirja s te iste njive, torej ne bi smel biti previsok? Tu pa se v enačbo prikradejo še neznanke; x za vsa tista kmetijska zemljišča, ki so se v zadnjih desetletjih zarasla, in y za izgubljeno voljo do kmetovanja ob naravnih ujmah in poceni zelenjavi s tujih trgov.

Odškodnino za spremembo namembnosti zemljišč je Slovenija uvedla lani. Zdaj jo že ukinja - v korist gospodarstva. Ob tem se primerja tudi s Francijo, kjer kmetijska zemljišča varujejo določila še iz časa Napoleona.