Delo študentom!

Odkar so v štajerski prestolnici sredi 70. let prejšnjega stoletja odprli prvi slovenski študentski servis, si vsakdo, ki vsaj malo spoštuje svojo študentsko zgodovino, težko predstavlja, kako bi preživel brez tistih nekaj dinarjev, tolarjev in danes evrov, ki jih je dobil za čiščenje, delo v proizvodnji ali strežbo. Takrat nismo razmišljali, kako poceni smo za delodajalce. In ne, koliko dobijo študentske organizacije in kaj s tem denarjem počnejo. Pa niti o tem, zakaj nam tega dela ne štejejo v delovno dobo in med delovne izkušnje. Pomembno je bilo samo to, da smo imeli vstop na edini trg dela, ki smo ga poznali, v študentski servis.

Štipendija, morda tudi pokojnina po preminulem staršu, marsikomu ni zadostovala za življenje. Kdor govori, da ima študent samo eno nalogo, in to je študiranje, trosi puhlice. Študent je predvsem človek. Potrebuje hrano, obleko, streho nad glavo, študijske knjige, vstopnico v gledališče, kino, na koncert. Nemalokrat s svojim delom pomaga še družini.

Zaradi različnih socialnih stisk, ki pestijo in bodo pestile Slovenijo, študentski servisi morajo preživeti. Nekdo mora postreči poletne turiste in v nepravilne glagole popeljati kandidate za popravne izpite. Za plačilo, ki ni dano na roko, ampak ima od njega korist vsa skupnost. Komaj čakamo na novico, da je država z zbranim denarjem iz višjih koncesij zgradila študentski dom (morda končno tudi v Kopru). Lepo bo brati, da štipendije ne prejema komaj vsak peti študent. Razlog za slavje bo, da je državi uspelo zmanjšati obseg študentskega dela na račun rednih zaposlitev. Podražitev študentskega dela bo pač brez pomena, če bomo samo ugotavljali, da inšpektorji ne znajo nadzorovati kokla in plev. Potem bo ves ukrep uravnoteženja financ ničev.

Lenin je dal tovarne delavcem in zemljo kmetom. Tovarne že dolgo niso več delavske in zemlja je vse manj v rokah kmetov. Naj naša vlada vsaj ne vzame dela študentom.