Demoni 11. septembra

Pred dnevi sem gledal oddajo o napadu, ki je spremenil svet. Bistveno dostojevskovsko vprašanje, ki so si ga zastavili avtorji oddaje, je: kje je bil Bog, ko se je zgodilo, kar se je zgodilo v New Yorku 11. septembra 2001? Vprašanje seveda ostane brez odgovora. Oziroma odgovor, ki ga lahko vsak teolog zlahka posreduje, je: prav zlo, ki ga povzroči človek samemu sebi je najbolj konkreten dokaz, da Bog je. Zato, ker je prav Bog podelil človeku možnost svobodne izbire.

Minilo je deset let od napada na ZDA, in še danes se sprašujemo, od kod demoni, da so sprožili dejanje, ki je spremenilo naš odnos do varnosti in svobode v svetu.

Ko razmišljamo o 11. septembru, pomislimo na morebitno hudobno zaroto ameriških oblasti, ki naj bi vse skupaj same zrežirale, da bi tako spremenile geopolitična razmerja, ali pa na globalno mrežo terorizma, ki se spopada s svobodnim svetom. S teorijami zarote je v glavnem tako, da so samo teorije, da jih v praksi ni mogoče dokazati in da so v končni fazi samo produkt fantazije. O tem, kar se je dogajalo 11. septembra 2001 v World Trade Centru, je bilo napisanega marsikaj, kar ni res. Recimo, da tisti dan v nebotičnikih ni bilo nobenega Žida, ali pa, da je bilo manj ljudi kot običajno, ker naj bi bila večina zaposlenih obveščena, da naj bi se tistega jutra nekaj zgodilo. Kar seveda ni res.

Tudi teorija o globalni Al Kaidi je verjetno samo teorija, ki pride prav oblastem, da bi opravičile avtoritarne poteze, ki so jih sprožile, ker tudi same niso vedele, kaj se pravzaprav dogaja. Občutek zarote in grožnje globalnega terorizma verjetno razkrivajo samouničevalni impulz, ki je prirojen zahodni civilizaciji in ki se prej ali slej sproži, s katastrofalnimi posledicami. Vprašanje, ki najbolj visi v zraku po 11. septembru, ni, kje je bil Bog tisti dan, ampak, kako je bilo mogoče, da je skupinica teroristov ugrabila letala in z njimi treščila v newyorška nebotičnika in v najbolj varovano stavbo na svetu, Pentagon. Odgovor je v bistvu zelo enostaven in hkrati vznemirljiv. Odgovor, ki ga nobena tehnološko in obrabno razvita družba ne more sprejeti, ne da bi postavila sebe v zelo neroden položaj. In sicer, da je to pač možno, da luknje v sistemu, kamor se vrinejo demoni, obstajajo in, če obstaja priložnost, da človek izbere zlo, ga bo tudi izbral. Če drugega ne, zaradi božanskega občutka, ki ga ima, ko ga kasneje odreši kakšen super heroj.