Denar je, volje ni

Denar je, volje očitno ni ali po domače rečeno: Evropa bi dala, mi pa smo jo gladko zavrnili. Tako bi lahko v pomenljiv stavek strnili vso bedo nepotrebnega zapleta, ki je v slabo voljo spravil ne le istrske turistične delavce, temveč glavobole povzroča tudi turističnim strategom v bližnji Lipici.

Prav ti so si poleg gonilne sile, Turističnega združenja Portorož, z vsemi močmi prizadevali, da bi prek razpisa v bodočo regijsko destinacijsko organizacijo Obalno-kraške regije kapnilo čim več dobrodošlega evropskega denarja. Ne govorimo o fičnikih, temveč o okroglih 400.000 evrih, kolikor bi za ustanovitev takšne organizacije Evropa velikodušno primaknila prek sklada za regionalni razvoj. V Lipici Turizem, kjer imajo, tako kot v drugih turističnih podjetjih, pajčevino v blagajni, so najverjetneje že kovali načrte, kako si bodo opomogli z zagotovljeno finančno injekcijo.

Škoda, kajti takšne sanje so se razblinile kot milni mehurček. Zgodilo se je namreč tisto, česar nihče ni pričakoval. Evropa je voljna odpreti denarnico, v domačih logih pa se Istra in Kras kregata okrog podpisa nekega dokumenta, brez katerega je prijava na razpis že na startu nepopolna in kar kliče po takojšnji zavrnitvi vloge.

Ne, iz te moke pa ne bo kruha, so Istri zažugali v Sežani. Soglasja ne bomo podpisali in pika. Ker je tako ukazal šef v Sežani, so mu slepo sledile tudi druge kraške občine, ki pa so - zanimivo - soglasja sprva podpisale, nato pa jih preklicale. Prav nič ni pomagalo niti pojasnilo strokovnih služb na ministrstvu za gospodarstvo, ki so predvsem Sežance pomirjale, da prijava na ta razpis ne ogroža ali kakorkoli vpliva na druge podobne turistične razpise, v katerih sodeluje Kras.

Vrstila so se dopisovanja, birokratska tolmačenja, sestanki, prošnje in podobni mehki načini, s katerimi so glavni akterji poskušali vplivati na preobrat v razmišljanju Sežancev. Vse zaman. Denarja pač nočemo. Ga imamo dovolj?