Deset minut

Res je, kar je Janez Janša včeraj povedal v parlamentu: država je pridelala toliko strateških zamud, da vseh ne bo moč nadoknaditi.

Zato je treba res pohiteti in premier se odpravi v dodobra razredčeni parlament (poslancev največje parlamentarne stranke sploh ni), kjer koalicija poslanskim skupinam odmeri pičlih deset minut časa tudi za tako strateško odločanje, kot je usoda enajstih milijard evrov državnega premoženja.

Opozicija kot opozicija, njene podpore vladinim predlogom tako ali tako ni moč pričakovati. Toda razmeti je treba, da pri resnično strateških zadevah hoče biti slišana, še posebej, ker je v proceduro (po rednem postopku) ponudila tudi svoj predlog. In kaj naj v tistih desetih minutah, ki so ji v razpravi na voljo (minuti na milijardo evrov, je izračunal vodja poslanske skupine SD Janko Veber), pove državljanom?

Zakaj torej zamude, saj poslanci v tem tempu “delajo” že ves zdajšnji mandat. Tako je bilo tudi pri varčevalnem zakonu, ki dobi epilog v priznanju njegovih kreatorjev, da so bile storjene napake. In nazadnje epilog v odločitvi ustavnega sodišča, da upokojencu ni moč znižati pokojnine brez ustrezne odločbe, ki omogoča pritožbo nanjo.

Janševa strategija je očitno doseči svoje - ne le mimo opozicije, temveč tudi ne oziraje se na nasprotovanje v koaliciji? Je za svoje cilje pripravljen žrtvovati celo zlato pravilo, ki mu je kazalo že zelo dobro? Glede na to, da se je pri vsem oborožil z ideologijo in s populizmom, so možnosti razpleta lahko zaskrbljujoče. Je Janša spoznal, da se je lotil pretrdega oreha in bo prek glasovanja o zaupnici od vsega dvignil roke? Ali nemara v naslednjem poskusu računa na podporo bolj poslušnih vojščakov iz svoje polovice ideološko razklane Slovenije?

Kdo bi vedel. Gotovo pa je, da bi bila nova politična kriza za Slovenijo zelo slab scenarij. Možnost referenduma, ki ga sicer nihče ne mara, je že napovedana, prav tako interpelacija ministra.