Dober dan, žalost!

Kot je bilo pričakovati, smo v mestnem svetu slišali očitke, kaj vse da je bilo narobe narejeno in kdo vse bi moral leteti, ker so občine na severnem Primorskem v smeti vrgle 1,2 milijona evrov, obenem pa tako rekoč po poti izgubile še celih 25 milijonov.

Pričakovano! A pravzaprav žalostna, kot je žalostna skoraj vsa zgodba o propadlem RCERO. Če uporabimo evfemizem, je žalostno že to, da so kupe denarja vseh nas zapravili. Obliž na to rano bi kdo dal, ko bi se posul s pepelom, priznal napake, nespametne odločitve ali pa skrite interese in odstopil s katerega položaja, ne pa da v pismih bralcev s prtom na druge kaže. To bi bil obliž. A žal v državi, ki požrešne gradbince, potem ko so mesta posejali z jamami in desetletja sesali državo, pošlje za knjižničarje v luksuzni zapor na morje, lahko na koncu le ugotavljamo, da ta ali oni projekt propade.

Vendar ne slednje ne ono zgornje z denarjem nista edini žalostni plati te večletne nadaljevanke. Tu imamo tudi dejstvo, da se tako na lokalni kot na državni ravni do denarja iz EU obnašajo, kot da bi nam ga dajali marsovci. Potem je odnos do neposrednih sosedov neželenih zadev, kakršna so smetišče, ki se jih je na vsak način vse do zadnjega skušalo zaobiti. Ko pa smo že pri krajanih ... Nič manj žalostno ni, čeprav se morda zdi to samoumevno, da je treba praktično že za vsako najmanjšo pravico najeti odvetnika. In torej imeti ali denar ali poznanstva. Ker če sosedje načrtovanega RCERO ne bi našli dobrih odvetnikov, namreč, njihovega glasu v upravnih postopkih ne bi bilo slišati.

Prav tako žalostno je, da država upravne postopke vodi na čuden način, da ni znala že pred leti vzeti stvari v svoje roke, in določiti, kje se bo predelovalo smeti. A enako žalosten je način, kako so se vsega skupaj lotile občine. V Novi Gorici lahko kolikor hočejo krivijo Ljubljano, neizpodbitno so dobršen del mineštre v več letih skuhali sami. Tu pa je tudi največja žalost: vse kaže, da v takih zgodbah prevladujejo partikularni interesi in ne presežejo jih za širši interes, širše dobro. In tudi v mestnem svetu, ki bi lahko, če bi hotel, “kaj” rekel že pred letom, a ni, se kaže podobno pomanjkanje, Širšega pogleda, da smeti niso le stvar cene, ampak tudi okolja. A niti besede o tem ni bilo. Dober dan, žalost!