Dolgotrajno iskanje denarja

V sejni sobi ministrstva za zdravje, kjer so danes predstavljali novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, visijo portreti bivših ministrov. Odkar poročamo o nujnosti sprejetja tega zakona, ki bi vsem osebam, ki so odvisne od tuje pomoči, zagotovil dostojno življenje, se jih je zvrstilo enajst.

Rešitve, ki so jih pripravila ministrstva v različnih mandatih, so si ves čas podobne. Gre za koncept, ki bi upravičencem omogočil, da čim dlje ostanejo v domačem okolju in tam dobijo pomoč, ki jo rabijo. K njim domov bi, denimo, prihajali socialni oskrbovalci, ki bi jim pomagali pri hranjenju, negi in drugih opravilih, na voljo bi jim bili dnevni centri, kjer bi starostniki preživeli dan, medtem ko so ostali člani družine v službi, svojci bi se lahko odločili za nekajtedenske namestitve starostnika v tujo oskrbo, da bi si sami lahko odpočili ...

Težava je v denarju. Kdo bo vse to plačal oziroma na koga bo država prevalila zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

Domovom za starostnike je bila v vizijah različnih ministrov namenjena različna vloga. Zaradi poudarjanja deinstitucionalizacije so bili nekaj časa opredeljeni kot ustanove, namenjene le tistim, ki potrebujejo najzahtevnejšo zdravstveno nego in so povsem odvisni od tuje pomoči. Misleč, da za te ljudi zadoščajo obstoječe domske kapacitete, je država pred leti opustila gradnjo novih domov. V novi različici bi bivanje v oskrbni različici doma lahko izbrali tudi tisti, ki so vitalni in si takšnega življenja pač želijo, država pa obeta tudi gradnjo novih domov.

Marsikaj od opisanega je ljudem, ki so odvisni od tuje pomoči, medtem postalo dostopno na trgu, proti plačilu. Če bi imeli zakon, bi bile te storitve na voljo vsem, ne glede na višino pokojnine in občino, v kateri živijo. Tu pa nastopi težava, zaradi katere predlog zakona še nikoli ni prišel do parlamenta. Težava je v denarju. Kdo bo vse to plačal oziroma na koga bo država prevalila zavarovanje za dolgotrajno oskrbo?

V novem predlogu bi država uvedla novo prispevno stopnjo za ta namen. Poziv, naj si ljudje pustijo znižati neto plačo za deset ali 20 evrov na mesec v zameno za gotovost, da bodo na starost živeli človeka vredno življenje, ne bi smel naleteti na gluha ušesa. Nenazadnje mnogi delavci skrbijo za svoje starše in vedo, kako težko je biti prepuščen sam sebi. A pomembno bo tudi, koliko posluha bodo za nov predlog financiranja imeli delodajalci, ki bi morali prevzeti del bremena.