Dosvidanja, Čehov*

Intereuropa je od danes lažja. Delničarji so podprli zmanjšanje osnovnega kapitala, banke pa so 20 milijonov evrov dolga pretvorile v lastniški delež in tako postale njene večinske lastnice.

In kmalu bo Intereuropa tudi vitkejša. Prodala bo razvpiti Čehov, s kupnino pa poravnala še vsaj 45 milijonov evrov dolgov. Prav brezplodno je razglabljati, da je v to požrešno naložbo prejšnja uprava pod vodstvom Andreja Lovšina vložila vsaj 144 milijonov, zanjo pa bo Intereuropa zdaj dobila zgolj tretjino zneska.

Ja, cena za Čehov je v primerjavi z vloženim zneskom mizerna, a kupca, ki bi bil pripravljen dati več kot 45 milijonov, ni. Vrh vsega ne gre za naložbo, ki bi bila zelo donosna; Intereuropi zagotovo ne prinaša toliko, kolikor jo stane. Da ne govorimo o simboliki umika iz Rusije. Čehov je bil v vseh smislih grd madež v Intereuropini novejši zgodovini. Pravzaprav metafora za izjemno slabo vodeno naložbo, prepredeno s sumi kaznivih dejanj.

S prodajo nasedle ruske naložbe - ob konverziji dela dolgov bank in reprogramiranja preostanka dolga - si bo Intereuropa kupila sedem let relativnega miru, ko bo njena zadolženost vzdržna in ji banke ne bodo dihale za ovratnik.

V poplavi primerov, ko banke niso bile pripravljene reševati prezadolženih podjetij in so ta šla v stečaj, se Intereuropi v tej zgodbi nasmiha drugačen konec. Res bo vitkejša, a bo preživela. Banke so v tej zgodbi zmagovalke, saj so za razmeroma majhen vložek dobile veliko. Lastniki pa se bodo morali sprijazniti, da so se njihovi deleži z vstopom bank krepko skrčili. A poslej bodo solastniki zmerno zadolženega, predvsem pa delujočega podjetja, ki bo lahko za razvoj namenilo več kot zgolj piškovega pol milijona evrov, kolikor je Intereuropa za naložbe dala v prvem polletju.

V boljši kondiciji bodo Koprčani tudi laže našli strateškega partnerja. 200-milijonski dolg bi vsakogar odvrnil.

* Na svidenje, Čehov