Dotik prihodnosti

Ob smrti računalniškega revolucionarja Steva Jobsa se lahko za hip ustavimo, zamižimo, in zamislimo, kje smo. Svet se namreč vrti izjemno hitro in nove, predvsem računalniške tehnologije, se kot rak zajedajo v vsako celico našega življenja. Računalniški rak pa nas lahko tudi razžre, tako kot je pritlehni rak pokončal vizionarja Jobsa.

Velikokrat se zdi, da živimo v znanstvenofantastičnem filmu, ki sploh ni nastal pred štiridesetimi, ampak kvečjemu pred petimi leti. Otroci na poti v šolo ne skačejo več po avtobusu, ker so povsem zatopljeni v brskanje po telefončkih. Ljudje pa si dnevno polnimo hiše z novimi in novimi elektronskimi napravami, ki jim ne vemo niti imen. Jobsove elektronske igračke so, preprosto povedano, žepni nadomestki za računalnik, glasbeni stolp, planer, fotoaparat, snemalnik, kamero, televizijo in telefaks obenem.

Tehnološke inovacije spreminjajo svet. Zaradi njih je lahko nastala arabska pomlad. Kar je bilo pred tem nepredstavljivo. Bližajoče se slovenske volitve bodo pri nas resda še povsem po zgledih iz predprejšnjega stoletja, a bo kampanja že povsem v znaku omrežij interneta, facebooka in twitterja. V bližnji prihodnosti pa bodo elektronsko obliko dobile tudi volitve same. Tudi medijska krajina postaja vse bolj liberalna (da, žal tudi vulgarna), saj se informacije širijo veliko hitreje in brez omejitev. To vse bolj skrbi posebej tudi slovenske tiskane medije.

Dotik prihodnosti, ki smo mu priča, vzbuja upanje. Hkrati pa tudi skrbi, saj meje razvoja niso določene, kar se nam lahko vrne nenadno kot bumerang. Zato naj bo v premislek Jobsova misel, ko je bil dejal, da bi vse svoje tehnološko znanje prodal za eno samo popoldne s Sokratom.

PS: A ni zanimivo, da kljub vsemu tehnološkemu napredku slovenski zdravniki, ki svoje e-naslove skrivajo kot kača noge, še vedno zahtevajo, da pacienti na preglede prinašamo žigosane napotnice in fotokopije izvidov?