Dovoliti resnico
Novinarsko častno razsodišče, organ novinarskega društva in sindikata slovenskih novinarjev, je včeraj svoje delo posvetilo prenovi novinarskega kodeksa. Ne, to še zdaleč ni bil načrtovan prispevek k vstaji slovenskih novinarjev, če kdo tako razume zahteve pišočih in govorečih ljudi iz desetih slovenskih medijskih hiš, naslovljenih na oblast. Že zato ne, ker gre pri slednjem za branjenje novinarskega poklica, njegovega ugleda in predvsem avtonomije v odnosu do politike in kapitala, razsodišče pa novinarju postavlja pravzaprav samo zapovedi.
In ker prizadeti v novinarskih prispevkih razsodišče vse bolj zasipajo s pritožbami, bo kdo rekel, naj sedma sila najprej pomete pred svojim pragom. Že, toda v prepoznanih kršitvah je moč pri veliki večini primerov spoznati prava ozadja, ki so ali politična ali prihajajo iz lastniške strukture. Pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami, na primer, so se na medijski sceni pojavili brezplačniki s slamnatimi uredništvi, v katerih za psevdonimi ni bilo moč odkriti ne urednikov ne novinarjev. Nadaljevalo se je z nastopom nove oblasti, ki je v uredništvih vodilnih medijskih hiš uprizorila pogrom brez primere.
Tisto je bil ideološki pogrom, težko razumljiv za današnje čase, to kar se dogaja zdaj, pa je odraz našega časa tajkunov, povzpetnikov in podobnih akterjev kapitala, novinarstvu nič manj škodljivih.
Žalostno je, da so žrtve mnogi mladi ljudje, ki so si prihodnost začrtali z novinarstvom. V zelo tvegano početje jih pehajo tako nekateri tiskani mediji (prepoznaš jih na daleč) kot elektronski, pri katerih bo zlasti za televizijo nadobudnež naredil vse, da pride na ekran.
Kot rečeno, so včeraj člani novinarskega častnega razsodišča tuhtali, kako s sodobnejšim kodeksom braniti ugled stanu. In so že skoraj pri spoznanju, da načelom, ki veljajo od pamtiveka, ni kaj dosti dodati. Vsa “znanost” je resnica.
Seveda pa je treba novinarstvu dovoliti.
