Dr. Ločen Smet

Dolge štiri mesece je, po prekratkih letih priprav na gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki v Stari gori, svet občine Idrija zavlačeval s sprejemom odloka o podjetju, ki naj bi gradnjo pognal v tek s kohezijskimi evri. Tik pred zdajci je odlok sprejel brez besedice razprave.

S popolnim zaupanjem županu, ki je CERO spodbujal z vsemi močmi, ko se njegovim kolegom po regiji s smetmi ni še nikamor mudilo in je v vanj podvomil, ko je kazalec za rešitev zasmetenega primata regije krenil čez dvanajsto.

V goriški statistični regiji povprečni prebivalec ustvari največ odpadkov v Sloveniji in jih skoraj najmanj odda ločeno. Ker v regiji težav z odlagališči ni bilo, medtem ko so v Idriji ob obeh zaprtih lokalnih deponijah pisali zajeten doktorat iz smetarskih težav.

Naj skrajšamo. Idrija je v CERO krenila s skoraj 6000 tonami letnih mešanih odpadkov in krepko desetino ali približno poldrugi milijon evrov predvidenim sovlaganjem. Ko je bila smeti primorana odvažati najprej v sosednji Logatec, kmalu pa v Lenart na drugi konec Slovenije, je to občane krepko udarilo po žepih. Letos, ko bo v Lenart odpeljala manj kot 3000 ton smeti, se ponaša z eno najnižjih cen te storitve.

Doktorat iz ločevanja odpadkov je Idrija opravila z odliko. Ostale občine v regiji ga niso. Če bi ga, bi se to otepalo ekonomiki CERO, saj bi bilo odpadkov za predvidene zmogljivosti krepko premalo. Tako so vsaj razmišljali idrijski doktorji ločevanja smeti, medtem ko so sočasno zapredeni v denarne težave tudi zaradi zgrešenih naložb v lastne, celo nikoli delujoče deponije.

A so ljubljanski doktorji vse postavili na svoje mesto. Dragocen prostor Stare gore šale ne prenese več. Smeti pa je v državi - vsemogočim strategijam o družbi recikliranja navkljub - toliko, da obetajo dober posel.

Čas je za nov doktorat. Lepo bi bilo, če bi ga Goriška opravila z odliko. S posluhom za sebe, do vseh brez predvidenih kohezijskih deponij in do okolja.