Družba se stara. Kdo bo delal?

Stopnja brezposelnosti je že dolgo na izjemno nizki ravni. Na zavodu za zaposlovanje ostajajo večinoma starejši, 50 +, ki jih delodajalci nimajo najbolj radi, tako da tam čakajo na penzijo, in tisti z najnižjo stopnjo izobrazbe. Na drugi strani je ponudba zaposlitev na trgu enormna, pa vendarle ali ravno zato imajo delodajalci praktično na vseh področjih dela težave s pridobivanjem ustreznega kadra. Prvo vprašanje, ki se ob tem postavi, je, ali ponujajo dovolj dobro plačilo in dovolj dobre delovne pogoje, ker mladi danes za drobiž ne bodo šli delat, pa tudi po dvanajst ur na dan ali več dni zapored brez počitka ... ne bodo delali. Veliko bolj se zavedajo svojih pravic, kot smo se jih včasih, pri opravljanju svojih obveznosti pa pri marsikomu zaškripa oziroma mora imeti ves čas ob sebi nekoga, ki mu narekuje tempo dela. Nadrejeni se pritožujejo, da so pri delu premalo samostojni in samoiniciativni. Seveda ne vsi.

Poleg tega imajo številni zaslombo v domačem mama hotelu, kjer je hladilnik vedno poln, in dokler je poln, neke potrebe po osamosvojitvi, iskanju lastnih virov za preživetje ni, saj imajo pri standardu, ki ga uživa večina prebivalcev Slovenije, doma vse pogoje za udobno in lagodno življenje. V obrambo jim lahko pritrdimo, da so najemnine za stanovanja pri nas nesramno visoke, kar marsikomu onemogoči ali za nekaj let prestavi prvi skok v samostojno življenje. Pomanjkanje nastanitvenih kapacitet je tudi sicer nacionalni problem, ki zavira zaposlovanje. S tem, da zahtevajo mladi primerno plačilo za opravljeno delo in ustrezne delovne pogoje, sicer se z delodajalci zelo hitro razidejo, ni nič narobe, saj so primeri izkoriščanja, ki marsikje mejijo že na novodobno suženjstvo, dandanes vse bolj pogosti.

V prihodnje bo treba trnke očitno vreči bolj daleč, na Filipine, v Bangladeš, Pakistan, kjer teh jezikovnih in kulturnih podobnosti ni, a v sili hudič še muhe žre, ali kako že gre tista?

Družba se stara. Za vse več starejših je treba poskrbeti, da bodo dostojno živeli, ker so v to tudi vlagali. V številnih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše občane komaj še shajajo, ker kadra, tako kot še marsikje drugje, primanjkuje. Minuli teden so slovenski delodajalci dodatne okrepitve iskali v Bosni, še pred tem v Makedoniji. Bazen bivše Juge je že skoraj izčrpan, popraskan do dna. Poudariti je treba, da s pogoji, ki jih naši delodajalci nudijo, Slovenija že dolgo ni več obljubljena dežela. Tuja delovna sila odhaja raje drugam. Do zdaj smo se naslanjali na ljudi iz naše bližnje okolice, s katerimi si delimo podoben jezik in kulturo, v prihodnje bo treba trnke očitno vreči bolj daleč, na Filipine, v Bangladeš, Pakistan, kjer teh jezikovnih in kulturnih podobnosti ni.