Država, kdo je to?

Ludvik XIV. je dobro vedel, kdo je država. On. Danes je odgovor na to vprašanje precej težji. Če vprašate župane kraških občin, je država krivec za izgubo prepotrebnih kohezijskih sredstev za obnovo vodovoda, za Naturo 2000, za pridobivanje gradbenih dovoljenj, njeni predpisi določajo, da se jambor spremeni v križ, ... Na kratko: kriva je za vse, kar v občinah ne gre po načrtih.

To so slišali tudi udeleženci javne razgrnitve Občinskega prostorskega načrta (OPN) v Hrpeljah, kjer so bili odgovori na večino vprašanj v najboljšem primeru le zadovoljivi. Zakaj mora trasa južne obvoznice okrog Kozine potekati tako blizu naselja? Zakaj ne bi glavne ceste razširili, da bi bilo ob poletnih gnečah dovolj prostora za reševalno vozilo? Kdaj bo deponija, ki je nastala zaradi gradnje avtoceste, sanirana?

Odgovor izdelovalcev OPN je bil povsod približno enak. Vprašajte državo, to ni v naši pristojnosti.

Če ni kriva država, potem je gotovo krivo ministrstvo, če ni ministrstvo, se s prstom pokaže na inšpekcijske službe. Te pa rešujejo zadeve v skladu zakoni, predpisi in prioritetami. Ki jih seveda določa država.

Kdo je torej ta država, so se upravičeno vprašali tudi udeleženci javne razgrnitve: “Ali nismo vsi mi državljani, ali ni občina tudi država?” Očitno ne. Država je nepregleden aparat brez imena in priimka, ki pa ga plačujeva jaz in ti, ki imava ime in priimek, davčno številko in številko bančnega računa.

Poleg tega plačujeva tudi občine, župane in občinske uprave, zato je kritika na račun slabih in zlobnih šefov tam v Ljubljani le slab izgovor. Ko taista država nakazuje dohodnino ali evropski denar v občinski proračun za nove šole, vrtce, trge, kanalizacijo, ... ne slišimo pohval na njen račun, ampak režejo trakove in se z zaslugami kitijo župani.

Opomnik, da sva prav jaz in ti, dragi bralec, mogoče bolj zaslužna za te dosežke, še posebej pred volitvami, ne bo odveč.