Dva tedna v enem

Predstavniki ministrstva za šolstvo v nizanju razlogov za enotne počitnice niso prav prepričljivi. Da si družine, katerih otroci se šolajo v različnih regijah, zaslužijo skupne počitnice, je bilo slišati predvčerajšnjim v Portorožu (za te - kot tudi druge - še vedno veljajo Gabrovi dnevi), da je otrok tako ali tako manj in tudi, da si ljudje zaradi draginje ne morejo privoščiti kdove kakšnih počitnic. In celo, da so krompirjeve in novoletne počitnice prav tako enotne, pa ni takšnega haloja kot za zimske, zato jih protesti iz turizma malone presenečajo.

Turistični delavci so pripovedovali, da v dveh tednih lažje ponudijo ugodne počitnice, najsi bo v gorah, toplicah ali ob morju. Logično zveni, da en poln teden ne more odtehtati dveh, ker iste postelje in mize v istem terminu pač ne moreš dvakrat prodati. Strinjali so se, da odločitev šolskega ministrstva o enotnih počitnicah ne more uničiti slovenskega turizma, a dodali, da ga načenja. Tako kot še kakšni drugi birokratski ukrepi, ki jih sprejemajo državni uradniki v očitno nesinhronem sistemu.

Morda so sistem, ki je bil sprejemljiv za večino, res spremenili po volji nekaj tisoč družin z razseljenimi otroci. Morda drži tudi namig, da je spremembe sforsiralo nekaj vplivnih uradnikov, ki se vozijo v Ljubljano. Dejstvo pa je, da učinkov niso dovolj simulirali, zato prihaja do zapoznelih debat, nejevolje in izračunov, kakšno škodo utegne povzročiti nov šolski koledar. Ministrstvo za šolstvo razlaga svoje, gospodarsko svoje, obe pa sta v vladi, ki je lani v Lipici sporočala, da je turizem pomembna gospodarska panoga in velika priložnost za Slovenijo.

Od gromkih besed iz Lipice se ni zgodilo kaj dosti, sinergije so ostale nekje na papirju, kot da bi bili v naši državi vsak s svojega planeta. Če naj bi bil turizem tisti, ki bo pomembno pomagal polniti proračun, ga mora vsaj v malenkosten obzir vzeti tudi šolniška birokracija, ki je iz te iste malhe plačana.