Dvomi ostajajo

Padec skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za eno od skupin predtekmovanja za evropsko prvenstvo leta 2013 je bil pričakovan. In logičen. Italija je svojo kandidaturo umaknila in prav nobenega razloga ni bilo, da bi prišla do delčka prvenstva. Pa čeprav prek ideje o čezmejnem povezovanju, ki je takoj (kot ponavadi) dobila podporo politike - od županov do deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, ki je v resolucijo mimogrede vtaknil še Trst, “ker naj Koper ne bi imel primerne dvorane”. Čezmejni projekti v praksi včasih niso izvedljivi in tako je bilo tudi v tem primeru, čeprav sta župana obeh Goric zanj lovila politično podporo, tudi ministra za šport Igorja Lukšiča.

Fiba je odgovorila po pričakovanjih - formalno bi morali biti obe državi skupni kandidatki. Najbolj neprijetna stvar tega projekta je bila, da bi bil skupen nastop Goric leta 2013 enak kot ob skupnem EP do 20 let leta 2007, ko je Slovenija plačala prvenstvo, finalni del pa je gostila soseda - Gorica. Če je EP dobila Slovenija, potem je logično, da ga tudi sama izpelje. Tudi javnost delitvi s sosedi ni bila naklonjena.

Druga stvar pa je odnos KZS. Dolgotrajno zanikanje prejema kandidature in nato zavrnitev v rekordnih 48 urah zvezi ne gre v čast. To odpira nova vprašanja o transparentnem načinu dela košarkarske organizacije tudi pri ostalih kandidaturah slovenskih mest, ki so bile - po trditvah KZS - pridobljene v času, ko so pripravljali kandidaturo za EP. Toda tedaj Jesenic ni bilo vpisanih med kandidate za eno od štirih mest predtekmovanja. Zdaj so med kandidati. Je naključje, da je tam doma minister Lukšič? Na trdnih nogah sta le Ljubljana in Celje, Koper ima vsaj dvorano, čeprav premajhno. O fantomskem projektu na Ptuju, novi dvorani v Novem mestu in v Mariboru je še vse tiho. Čas hitro teče. Neznank v projektu pa še ni konec.