E-objem z e-morja

Saj smo vedeli, mar ne, da bodo naslednji korak volitve od doma - udobne, s kavča, fotelja ali kar najverjetneje z računalniškega stola. Konec bo globokoumnih razprav o nizki volilni udeležbi, ki jo enkrat pripisujejo slabemu, drugič lepemu vremenu, redkokdaj pa oropanosti volilk in volilcev vsakršnih upov o vplivu njihovega glasu.

Kmalu naj bi tudi mladi - med preverjanjem na facebooku, kaj počnejo njihovi “prijatelji”, in spremljanjem čivkanja svojih idolov na twitterju - množično začeli izražati svojo politično voljo. V slogu: “Uh, pa res, danes so volitve, no, dejmo nekoga obkrožiti.” Morda kar tistega, ki obljublja več denarja za manj dela, več brezplačnih koncertov, najhitrejšo internetno povezavo v vsak dom. Največjega carja, skratka. Nič več ne bo vprašanj za vaške volilne komisije, kolikšna je udeležba, ali je prišel volit ta ali oni, odpadejo preproste ponudbe: vam kaj prinesemo iz bližnje oštarije?

Ne, nismo še povsem, a vse bolj postajamo e-družba. Pri čemer je beseda družba čisti paradoks. V šolah so uvedli e-predavalnice, starši imajo vpogled v e-redovalnico (in res jim nič več ni moč prikriti), poslujemo z e-banko (bentenje nad vedno prepočasnimi bančnimi uslužbenci je zgodovina), kupujemo v e-trgovinah, pridobivamo e-prijatelje ... Koncerte “strimajo”, neposredno prenašajo prek spleta, nekateri se že leta (samo)zadovoljujejo z e-seksom. In e-razvoju nekakšnega paraživljenja ni videti konca.

S 1. julijem bodo v skoraj vseh slovenskih knjižnicah zagnali Biblos, prvo slovensko e-knjižnico in e-knjigarno s slovensko literaturo. In, e-voila, niti v knjižnico ne bo več treba. Z računalnika bo bralec, član knjižnice, na svoj e-bralnik naložil knjigo, ki bo po preteku izposojevalnega roka izginila iz naprave.

Kaj nam ostane? Samo še ljubezen, ki je v e-različici zgolj fatamorgana. In morje. E-morja si še niso izmislili. Pa e-gora tudi ne. In niti e-vnukov, ki bi z e-morja pošiljali e-objeme. Ne, slednji ne zaležejo.