Eda stoji in čaka

Ko bo Eda center v celoti zaseden, in enkrat bo (saj Nova Gorica, ki ji je impozantna, več kot 60 metrov visoka zgradba, močno spremenila zunanjo podobo, nima veliko možnosti za širitev) se bodo le redki spominjali današnjih težav. Dobro leto dni po tem, ko so se v objekt naselili prvi uporabniki, je Eda še vedno večinoma prazna. Privoščljivo kritični jeziki ji že pravijo največja kavarna v mestu.

V družbi Euroinvest, ki je z investicijo začela že leta 2005, so vse do konca lanskega leta optimistično govorili o presežkih, o poslovno-trgovinskem, kulturnem in urbanem centru, ki bo postal gospodarsko središče severne Primorske, a časi so se zasukali drugače in danes je podobno velikih, novozgrajenih, a praznih zgradb v državi kar nekaj. Eda center, ki je bil v času debelih krav morda res nekoliko preveč ambiciozno in drzno zastavljen, na nek način pooseblja današnjo krizo. Če bi šlo vse po načrtih, bi bila Eda zgrajena še pred začetkom krize in danes verjetno bistveno bolj polna, a ni šlo vse po načrtih. Njeno nastajanje so od vsega začetka spremljali zapleti. Že to, da je uspelo Euroinvestu stavbo zgraditi do konca, je bil pravi podvig, saj so številni gradbinci takrat že padali in propadali.

Še lani so v družbi napovedovali, da bo do konca leta 2012 trgovski del centra v celoti zaseden, poslovni pa 80-odstotno, pa je zasedenost ta trenutek daleč od tega. Tudi v zgornjem, stanovanjskem delu, zvečer, ko se stemni, še vedno zagori le nekaj luči. V Euroinvestu ničesar več ne napovedujejo. Optimizem je ugasnil. Zamenjala ga je zadržana redkobesednost. Odkar Eda stoji, se je kriza samo še poglobila. Prav zato bi bila načrtovana selitev davčne uprave v poldrugo nadstropje stavbe za investitorja in njegovo stvaritev, brez katere si mesta danes ne da več predstavljati, zelo pomembna. Poleg finančne injekcije bi pomenila tudi moralno spodbudo k polnjenju notranjosti danes še vedno žalostno prazne lepotice.