Emajlirani človek

... evo ga, nov mejl, in še eden in še eden in še eden, brez konca in kraja, novi in novi mejli, drug prehiteva drugega, denimo tole prijazno vabilo na regijsko osnovnošolsko tekmovanje v kulinariki na Dolenjskem, prišlo je semkaj, z dolenjskega gričevja naravnost na morsko obrežje, zakaj pa ne, osnovnošolci kuhajo in tekmujejo, pridite jih pogledat, bo zanimivo, kakor je zanimivo tudi tole poročilo o uspešnosti študentske krvodajalske akcije v Mariboru, nikoli jih ne zmanjka, spletnih vabil na dogodke, na katere ne boš šel, in obvestil o rečeh, ki te ne zanimajo, pa jih vseeno dobivaš, dobivaš jih, ker se pošiljatelji danes zgledujejo po tistem poveljniku iz obdobja inkvizicije, ki je ukazal pokol tako vernikov kakor nevernikov, neločljivo pomešanih, češ, bog bo že prepoznal svoje, no, danes mnogi svoja sporočila in sporočilca pošiljajo na vse elektronske naslove, ki jim jih uspe nabrati, nakopičiti, nagrmaditi, pošiljajo jih v tisoče in tisoče nabiralnikov, na vse konce in kraje, brez konca in kraja, kakor tistile poveljnik skomignejo, eh, sporočilo bo že prepoznalo svoje, pa kaj potem, če ga stlačimo še v tisoče in tisoče nabiralnikov, kjer bo delalo samo zgago, pa kaj, če tisoči in tisoči naslovnikov danes dneve in dneve zgolj prejemajo in brišejo, prejemajo in brišejo, pa kaj potem, če so sporočila hitrejša od najhitrejše metle, nekatera so celo podvojena, potrojena, saj jih v isti nabiralnik pošiljajo še drugi pošiljatelji, a mnogo hujši so tisti, ki v svojih sporočilih in obvestilih in vabilih ne znajo ali nočejo skriti seznama naslovnikov, tako da potem na vrhu njihovih pisem divje plapolajo dolge rjuhe, popisane z elektronskimi naslovi, na ogled slehernemu med naslovniki, zaupane tudi zaupanja nevrednim, potem pa imamo, kar imamo, in dobimo, kar dobimo, dobimo mamljivo ponudbo pic in hotelskih storitev, dobimo obvestilo o strašnem popustu pri nakupu kuhinjske opreme, prejmemo poziv k nakupu vzglavnika proti smrčanju, k nakupu kolesarskih čevljev, plešoče solarne rožice, usnjenih motorističnih čevljev, arganovega olja, magnetov za pranje perila, posodic za omake ali prigrizke, kupiti je treba emulzijo za sončenje, kroglico za pranje nedrčkov, otroške bodije, hidracijski nahrbtnik, soak-off gel, elastične fedraste vezalke, kristale za zdravje, prižigalec oglja, izkusiti je treba vrhunsko masažo hrbta, body fit paket, akrobatski polet, beljenje zob, Bownovo terapijo, švedsko masažo, ne, valovi obvestil in poročil in ponudb in vabil nikoli ne nehajo butati, brez konca in kraja je pisem in pisemc, pošiljatelje seveda lahko ustaviš, z nekaj preprostimi potezami jim prepoveš vstop v tvoj nabiralnik, jih spelješ v mrtvi rokav, a vsakega onesposobljenega nadomesti sedem novih, še močnejših, še vztrajnejših, ne zbežiš, ne skriješ se, kako je že dejal stari dobri Sokrat, ki se je rad sprehajal po atenski tržnici, pa so ga njegovi učenci nekega dne naposled pobarali, kako da se on, veliki Sokrat, sloviti mož duha, tako rad podaja tjakaj, med stojnice s kramo, ah, da, odvrnil jim je, stari dobri Sokrat, da pač rad opazuje vse te stvari, ki jih niti najmanj ne potrebuje, ha, dobro je dejal, stari dobri Sokrat, in kako bi užival šele danes, ko bi švigal skozi mejle, se utapljal v novih in novih sporočilih in vabilih in obvestilih, od jutra do mraka buljil v zaslon, brisal in brisal in brisal, morda zgolj za hip pomislil, da človek včasih, no, kar pogostoma, iznajde kakšno reč, ki naj bi mu pomagala, pa ga zasužnji, ampak pomislil bi zgolj za hip, kajti že bi prišel nov ...