En odstopljen minister še ne prinese pomladi

Izredna seja, na kateri so s seznanili z odstopom Danijela Bešiča Loredna z vrha zdravstvenega resorja, je bilo zadnje dejanje poslancev pred odhodom na poletne počitnice. Njegovo sestopanje je potekalo presenetljivo mirno, brez pranja umazanega perila v javnosti, vseeno pa je nastal vtis, da je Bešič Loredan gnilo jajce, tisti, ki zaradi svojih (ne)sposobnosti in (slabih) namenov ne sodi več v ekipo.

Zdaj imamo spet možnost nekaj časa živeti v utvari, da bo kmalu boljše in da bo reformiranje zdravstva steklo kot po maslu, le na pravega ministra je treba počakati. Premier z iskanjem kandidata ne bo imel lahkega dela. Spremembe, ki jih mora zdravstvo narediti, da bi bilo učinkovito in vzdržno, namreč nikogar ne bodo naredile popularnega. Kvečjemu bodo še koga pokopale pod seboj.

Zdaj imamo spet možnost nekaj časa živeti v utvari, da bo kmalu boljše in da bo reformiranje zdravstva steklo kot po maslu, le na pravega ministra je treba počakati.

A če je narod z odhodom Bešiča Loredana odložil skrbi in dobil nekaj novega upanja - spomnimo, da je bilo enako ob njegovem prihodu, ko so ga isti ljudje, ki ga danes pljuvajo, kovali v zvezde - jih na vladi ne čaka brezskrbno poletje.

Najpozneje do oktobra mora vlada pripraviti proračunske dokumente za leti 2024 in 2025, v njih pa slediti cilju znižati javnofinančni primanjkljaj. Financiranje vseh želja ne bi bilo dolgoročno javnofinančno vzdržno, prav tako ne v dobrobit države in državljanov, je proračunske porabnike posvaril minister za finance.

Po štirih letih precej nebrzdanega trošenja zaradi epidemije covida-19 bo treba po novem letu spet spoštovati fiskalno pravilo. In to v okoliščinah, ko se - kot opozarjajo ekonomisti - gospodarstvo ohlaja, manj investicij bo vodilo v zmanjšanje proračunskih prilivov, vedno bolj previdno prebivalstvo pa bo vedno manj trošilo. Optimisti se lahko tolažijo s tem, da je zaradi razmer na trgu dela zaposlenost visoka, posledično pa so višji tudi prilivi v pokojninsko in zdravstveno blagajno.

Reform, ki bi morale državo pripraviti na zahtevne čase - smiselno davčno obremeniti tista področja, kjer so še rezerve, razbremeniti druga, da bi pospešila gospodarsko rast, ter olajšati življenje ljudem tam, kjer so čakalne vrste predloge, prihodki prenizki in stroški previsoki - še vedno ni ali pa so izpeljane na tvegan način. Na vrat na nos sprejete spremembe pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, denimo, del financiranja zdravstva prenašajo direktno na proračun. Enako naj bi se zgodilo pri dolgotrajni oskrbi.

Od kod bo prišel denar? Iskanje finančnih rezerv v sistemu, ki je zgolj v prvih šestih mesecih letos ustvaril 413 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja, ne bo lahka naloga.