Ena lastovka ne prinese pomladi

V pobožnem pričakovanju, da se bodo demonstracije iz BiH prelile na Hrvaško, smo prvo lastovko uzrli v Zagrebu. Na dan po prifrknjenem Valentinovem so se demonstranti zbudili, ampak spet a la croata. Pred sedeži vladajoče SDP in opozicijske HDZ je donelo: “Mi Hrvati! Mi Hrvati, za dom - spremni!” In se prepevalo: Oj, hrvaška mati, v boj, v boj za narod svoj ...” Gre za tradicionalno retoriko dela hrvaške mladine, revne in brezposelne, združene v skupino Odpor sistemu, ki je na facebooku v dveh dneh zbrala 4500 sledilcev. Celo ti anarhisti so nosili v čist hrvaški jezik preveden znameniti verz pesnika (in hrvaškega bana) Ivana Mažuranića iz epa Smrt Smail-age Čengića: “Kruha, kruha, gospodar!” Izvirnik “hljeb” jim kajpak ni zvenel dovolj - hrvaško!

Stotniji protestnikov se je na Jelačićevem trgu pridružila skupina navijačev Bad Blue Boys s fašistoidnimi vzkliki in pesmimi. Skupini se ločita, organizatorji protesta zvijejo transparente in zastave ter zapustijo prizorišče. Desničarji iz dveh smeri skušajo priti do sabora, toda policija jih zaustavi in v zahvalo dobi - oljčne vejice(!). Prijetih je deset oseb.

Kdo se tu upira komu? Proti “sistemu” (SDP in HDZ) ali samo proti sedanji oblasti (SDP)? Tudi levičarska retorika ni ravno levičarska. Na že omenjenem facebook profilu Odpor sistemu! (Rušimo Vlado) piše: “Hrvatice in Hrvati, čas je za udar na sedanjo oblast ... Moramo izbojevati končno zmago hrvaškega ljudstva nad izdajalci in lopovi, ki nam jemljejo zadnjo ped zemlje in zadnjo kuno iz žepa.” Pomeni to udar na to oblast in ne na vsako oblast? Pomeni premagati izdajalce povratek k domoljubju z začetka 90. let?

Hrvaški mediji so ta (zgolj navidezno marginalni) dogodek preprosto ignorirali, po tem ko že dneve podcenjujejo in zavračajo bosanske demonstracije, ker da so enonacionalne.

Sram me je teh antifa-antiantifa gibanj. Kolega Boris Dežulović nima dilem: “Upor lačnih, osiromašenih in nezaposlenih v Hrvaški ni mogoč ... Hrvaška je zaključen projekt. Tisti, ki so se kakorkoli uprli, so bili že vnaprej ožigosani kot rušilci hrvaške države ...”

Naj spomnim; pred tremi leti so študentje in levi intelektualci sprožili resne socialne demonstracije: tisoči so več tednov stali pred sedeži političnih strank, premierki Kosorjevi so pod oknom prepevali “Jaca, pridi dol, prišli smo na večerjo”. Potem se jim je pridružila desnica. Demonstracije so uplahnile. Kot bi jih sploh ne bilo!

Vsa Hrvaška si je v nečem edina: nočemo uvoza revolucije iz Bosne. V resnem “levem” dnevniku Jutarnji list (ki ga ima HDZ za režimski bilten) Bakir Izetbegovič, član predsedstva BiH, na dveh straneh Hrvate prepričuje, da so bosanske demonstracije pravzaprav dobro načrtovan državni udar. Zaboga, se Hrvati res lahko dvignejo samo zaradi cirilice in Srbi zaradi Kosova?

Gre za mrk kolektivne hrvaške politične in družbene zavesti, ljubi moji sosedje. Slovenska vstaja, ki sem jo imel srečo in čast doživeti iz prve roke, ostaja edini ozaveščen in dobro organiziran upor v regiji. Se morda motim? Ah, na pomlad, ko bi bile lastovke pripravljene za vrnitev na svoj ljubljeni hrvaški dom, bo očitno še treba počakati ...

“Nigdar nam ne bu, da nam nekak ne bu,” se tolažimo s Krležo ... In glej: naš Ivica, ki ves polomljen osvaja srebro v Sočiju, svetuje Tini: vrzi-se-na-glavo! In glej, dvakrat zlata Tina! Čestitam in se veselim, iskreno!

Toda, če nočemo propasti, se bomo hočeš nočeš tudi mi morali vreči-na-glavo v spustu po strmini. Pivo, kokice in navijanje za zmagovalce ne bodo dovolj.

“Ja, res, tako ne gre več naprej! Ampak Luka Modrić je pa le glavni frajer v Realu, a ne?”