EPK ima zadnjo priložnost
Odstop Gorazda Božiča z mesta direktorja zavoda GO! 2025, ki vodi projekt Evropske prestolnice kulture, je pričakovan in je le zadnje dejanje v pol leta trajajoči zgodbi, v kateri se je v zakulisju dogajalo marsikaj, javno pa so najbolj odmevala nesoglasja v lokalni politiki, ali javni zavod (beri: direktor) dela dobro ali ne.
Zanimiva je podobnost zgodbo iz lanskega junija, kjer sicer ni bilo sporov, ko je prva direktorica Kaja Širok po zgolj treh mesecih odstopila in odšla v kabinet premierja Roberta Goloba, na njeno mesto pa je kot vršilec dolžnosti naravnost iz kabineta župana Klemna Miklaviča prišel Gorazd Božič, ki je bil kasneje potrjen za direktorja s polnim mandatom. Zdaj na njegovo mesto prihaja Mija Lorbek, prav tako naravnost iz kabineta župana Sama Turela. To je obenem napoved, da bo delo najverjetneje nadaljevala kot direktorica.
Tretja menjava na vrhu GO! 2025 ni najboljša popotnica za EPK, ki ga tare več težav - od marketinga do promocije in premalo sinergij. Samo menjava jih ne bo rešila. Treba bo zavihati rokave.
Kaja Širok je odstopila sama, Gorazd Božič je bil k temu “spodbujen”. Zadeva je seveda politična, kot je vsaka, ki ji tempo narekuje politika. In okrog EPK je veliko politike že od začetka, razpoke, ki so tlakovale pot do sedanjega razkola, segajo že v čas pred Božičem kot direktorjem in Turelom kot županom. Nastale so delno zaradi okoliščin, a tudi zaradi politike.
O tem, zakaj se direktor poslavlja in v kolikšni meri k temu prispeva ocena njegovega dela, bo vsak imel svojo interpretacijo. Diametralno nasprotno, seveda. Dejstvo pa je, da zaupanja med glavnima akterjema ni. Prav zaupanje pa je ključno, če hoče Nova Gorica projekt EPK izpeljati vsaj približno tako, kot ga je zastavila. Če se je imela menjava prej ali slej zgoditi, bi bilo morda bolje, če bi se že spomladi. Predvsem pa brez težkih in nepotrebnih besed o “malomarnosti” na eni, ki so spodbudile besede o “političnem linču” na drugi strani. To, da je Božič v času podpisal pogodbe za bolj ali manj ves program za letošnje leto, kar je bil glavni očitek zoper njega, je odlična novica. V prvi vrsti zanj, ker je “opral” svoje ime, pa tudi za občino, zavod in državo. Nenazadnje je cilj vseh uspešen EPK. Ker sta se ključna akterja, hvala bogu, izognila pranju umazanega perila v javnosti, bo ta sicer prikrajšana za pikantne podrobnosti, ki pa bi projektu EPK zabile žebelj v krsto.
To bo v poldrugem letu že tretja menjava na vrhu zavoda. Kar ni najboljša popotnica za projekt desetletja, ki ga tare več težav: od nezadovoljstva kulturnih zavodov do neprepoznavnosti med ljudmi, premalo informacij o programu, sinergij in promocije ... Prav na teh področjih bo treba krepko zavihati rokave. Samo gola menjava vodstva ne bo rešila vseh težav.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok