Euro brez Slovenije

Slovenska nogometna reprezentanca v petih poskusih dodatnega razigravanja za uvrstitev na eno od velikih tekmovanj drugič ni uspela, Ukrajini je v šestem poskusu to uspelo prvič. Že statistično se pač enkrat mora iziti in tudi Ukrajincem se je. Na koncu zasluženo, čeprav so sinoči v Ljudskem vrtu pošteno dolgo trepetali.

Slovenija se je v repasaž za uvrstitev na Euro 2016 podala z rutino, Ukrajina bolj s kakovostjo, kar je vendarle potrdila v obeh tekmah. Večji del naloge je opravila že v Lvovu, kjer Slovenija ni poslala niti ene žoge v okvir domačih vrat, njen selektor pa je po tekmi razlagal, kako so njegovi varovanci imeli celo lepše priložnosti od gostiteljev. A je to le ena od Katančevih zablod, ki jih v pogovorih s sedmo silo prepogosto trosi.

Resda na igrišču selektor ne igra, vendar pa izbranci igrajo po njegovih notah. Oba zadnja kvalifikacijska ciklusa so pustili nedorečen in medel vtis, za kakovostni preboj in uvrstitev na veliko tekmovanje pa bi nujno morali navduševati. Tako kot so sinoči in kot so do zadnjih desetih minut tekme v Baslu, kjer je selektor sam nosil veliko odgovornost, da so njegovi v končnici zaigrali dva gola prednosti. Ko je bilo treba, ni povlekel nobene poteze! Uvrstitev na EP 2016 je Slovenija tako zapravila že septembra v Baslu in ne sinoči v Ljudskem vrtu.

Srečko Katanec je kot slovenski selektor očitno prebrana knjiga. Časi, ko je z avtoriteto in igralskim imenom navdušil nogometno Slovenijo, so mimo. Eura 2000 in svetovnega prvenstva dve leti kasneje mu nihče nikoli ne bo odvzel, a zatem je šla njegova selektorska pot le še navzdol; tudi z vmesnima postajama v Makedoniji in ZAE. Njegov dober odnos z aktualnim vodstvom nogometne zveze in nedavno predčasno podaljšanje sodelovanja peljeta slovenski nogomet v stagnacijo. Nogometaši, ki v evropskih klubih blestijo, se pod Katančevimi navodili v reprezentanci prepogosto izgubijo. Za nov preboj reprezentance bi morali izbranci pokazati več kot v klubih. In ne manj!