Evropa ne oprošča

Nogometno poletje se je za oba primorska predstavnika končalo še pred pravo vročino - tekmami, ki neposredno odločajo o uvrstitvah v jesenska skupinska tekmovanja. Ta so zaradi tekmovalnega ritma in evropske konkurence bolj privlačna za gledalce, predvsem pa zaželena za vse klubske uprave, saj Uefa nastope v skupinskem delu lige prvakov in lige Evropa od vselej bogato nagrajuje.

Od obeh primorskih ekip, ki sta dobro minulo sezono kronali z uvrstitvama v evropske kvalifikacije, je lahko za izpuščeno priložnostjo resnično žal le Koprčanom. Po nekaj zaporednih letih iskanja identitete in razmetavanja (denarja) na vse strani v Kopru - z Vanolijem na trenerski klopi in zanesljivostjo sponzorskih finančnih prilivov - vendarle imajo ekipo, ki ni skupaj od včeraj. Potrpežljivost in zaupanje v trenerja je koprsko moštvo nagradilo tudi s tremi evropskimi zmagami in siceršnjim stabilnim položajem tik za vijoličastimi na domači sceni. Ker je v moštvu tudi več obetavnih domačih mladcev, se v klubu lahko nadejajo, da bo pozitivna klima prispevala tudi k večjemu zanimanju domačega okolja in primernejšemu obisku gledalcev.

Drugačna zgodba je v Novi Gorici. Nedorečena vloga Parme pri preoblikovanju kluba v moštvo, namenjeno vzdrževanju forme potencialnih igralcev italijanskih nižjeligašev, še kar najeda temelje kluba. Spomladanska pokalna lovorika je bila pesek v oči, saj ni prinesla nobene nadgradnje v klubski ustroj. Nasprotno, v Novi Gorici za evropsko predstavo niso uspeli sestaviti konkurenčnega moštva, pa tudi sicer je ta - z izjemo italijanskega stratega - neznanka tudi za dolgo domačo sezono. Ob nesoglasjih s klubom, ki skrbi za preostale klubske selekcije vselej obetavnih goriških fantov, je klub na negotovem razpotju.

Sicer pa najlepše slovenske klubske nogometne zgodbe že dolgo pišejo v Mariboru. Pametno kadrovanje, pozitivna klima in Zahovičev duh so aduti, s katerimi vijoličasti lovijo novo evropsko jesen.