Evropo se brani tudi v Afganistanu

Sledenje evropskim vrednotam, zavzemanje zanje in prizadevanje, da EU ohrani položaj svetovne sile tudi v 21. stoletju, so teme, ki bodo zaznamovale tokratni Blejski strateški forum. To je dobro. V času, ko zaradi trojčka ZDA - Kitajska - Rusija in antagonizmov znotraj njega EU nekako leze na rob relevantnosti v svetovnem merilu, so to vprašanja, ki jih je treba načenjati, o njih razmišljati in se o njih pogovarjati.

Današnje uvodne besede so vse po vrsti poudarjale potrebo po odprti razpravi, demokratični družbi in solidarnosti. Tudi to je dobro, čeprav v resnici vse skupaj močno spominja na sporočila, ki jih od sebe dajejo zmagovalke tekmovanj za miss tega ali onega: zavzemala se bom za mir med ljudmi, čisto okolje in preganjanje lakote v svetu. Besede pač, za katere govorec presodi, da jih velja izgovoriti, ker se lepo slišijo.

Z zapiranjem v lastne meje in z bežanjem pred mednarodnimi problemi bo EU drsela na rob svetovnega vpliva in v provincialnost.

Šest tisoč kilometrov vzhodno od Bleda je Kabul, prestolnica Afganistana, od koder prihajajo poročila o ravnanju novih oblastnikov, ki z evropskimi vrednotami nimajo veliko. O posledicah tega ravnanja smo se lahko prepričali ob gledanju pretresljivih posnetkov ljudi, ki so domovino skušali zapustiti z obešanjem na zunanje dele letal. Obup je bil tolikšen, da so odmislili, da letalo potuje s hitrostjo nekaj sto kilometrov na uro, temperature na potovalni višini pa so nekaj deset stopinj pod ničlo. Tam zgoraj je preživetje nemogoče.

Minister Aleš Hojs je dan pred začetkom blejskega foruma dejal, da ni naklonjen temu, da bi v Evropski uniji kot begunce sprejemali moške, ki namesto, da bi se borili za svojo domovino, iz nje bežijo. Z drugimi besedami je povedal, da bi bilo čez Afganistan (ali Sirijo ali pač katerokoli državo v vojni) najbolje povezniti lonec, zavariti meje in prebivalstvo pustiti, da med seboj reši, kar je treba rešiti, s tistimi, ki bodo preživeli, pa se bomo ukvarjali. Ko se bomo naslednjič pogovarjali o mednarodni solidarnosti, si je dobro v spomin priklicati tudi to izjavo. Nespodobna, neprimerna, nesolidarna izjava je to. Pravi pravcati hojsizem.

Predvsem pa: z zapiranjem v lastne meje in z bežanjem pred mednarodnimi problemi bo EU drsela na rob svetovnega vpliva in v provincialnost. Svetovne sile namreč praviloma to postanejo tudi zaradi pozornosti na dogajanje onkraj lastnih meja.