Fazani v džungli

Pri pisanju o namakalnem sistemu Pivol moramo nujno še enkrat ponoviti odgovor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, upravljalca namakalnega sistema Pivol, ki mora skrbeti, da namakalni sistem deluje.

Pišejo torej, da so naša novinarska vprašanja posredovali v reševanje na sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, ki sodi pod direktorat za kmetijstvo, ki sodi pod ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zato, ker se nanašajo na problematiko, ki se je začela odvijati in urejati že v času, preden je Sklad dobil v upravljanje navedeni namakalni sistem Pivol. Kaj pa smo jih vprašali? Nekaj preprostega, kot je to, ali so si kot upravljalec ogledali namakalni sistem, ki so ga prevzeli v upravljanje, ter kaj so ugotovili in kaj bodo storili. In kaj nam sporoča novi upravljalec? Da ne bo storil ničesar, saj je usoda Pivola v rokah kmetijskega ministrstva, ki nima čisto nič skupnega s Skladom kmetijskih zemljišč. Razen te malenkosti, da se oba financirata iz državnega proračuna in da se oba ukvarjata s kmetijsko problematiko.

Kaj pa nam je odgovorilo kmetijsko ministrstvo? Nič? Natanko tako. Po sedmih dneh sektor za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, ki sodi pod direktorat za kmetijstvo, ki sodi pod ministrstvo za kmetijstvo in okolje ni zmoglo odgovoriti na preprosto vprašanje, ali so si kot upravljalec ogledali namakalni sistem, ki so ga prevzeli v upravljanje, kaj so ugotovili in kaj bodo storili.

Valter Klobas je obupal, Valter Božič je obupal. V jezeru, ki to več ni, med trstičjem gnezdijo fazani. Tu in tam se še vidi črna folija, ki pokriva dno umetnega jezera. Ko mineta leto ali dve, jo bo trstičje povsem prekrilo. Kmetom za namakanje ostaja še glavno pivolsko jezero. V njem trstičja ni. Dolgo nazaj so vanj naselili tolstolobike in amurje, ki pojedo vse, kar želi pognati iz tal. Ribe so pridne: ne govorijo, delajo.