Fiesa kot nekoč

Fiesa je slepo črevo slovenskega turizma. V enem najlepših zalivov na slovenski obali ostaja le kraj, ki ga zaman iščemo na zemljevidih in na seznamih naselij. Je le ulica, ki sodi v Portorož, a nosi piransko poštno številko.

Če pa želite oživiti spomine na letovanja izpred 30 let, ko so v Fieso še zahajale družine delavcev v apartmaje podjetij iz vse Slovenije, pridite v Fieso in podoživite poletje svojega otroštva - v letovišču, kjer se je čas ustavil.

Spremembe, ki so se v zadnjih desetletjih dogajale, so pustile sled le na papirju. V posestnih listih počitniških domov so podjetja zamenjali posamezniki z dovolj denarja, da so si lahko privoščili apartma ob morju. Projektanti so zarisovali nove ceste, ki jih niso nikoli zgradili. Gradbena dovoljenja so obetala nove turistične namestitve, ki so jih prehitevali stečaji.

Za okolico se ni zmenil nihče. Zaraščena in nedostopna je postala bojišče za interese posameznikov. Nedorečenega cilja, kaj bi s Fieso sploh radi počeli, pa ne more skriti. Kot spomenik prepuščenosti polpreteklim interesom zgrešenih naložb najbolj bode v oči Zidarjeva vila, ki, razgaljena na pobočju nad jezerom, ostaja črna gradnja.

Koliko občutka za urejanje turističnega kraja je pred desetimi leti imela piranska občina, priča trenutno veljavni zazidalni načrt, ki bi za gradnjo garažne hiše v Fiesi namenil lep kos avtokampa. Na srečo ni bilo junaka, ki bi garažo zgradil, in zdaj se občina z novim načrtom obrača k zeleni Fiesi. A le beseda in pobuda podjetja, ki želi zgraditi še nekaj apartmajev, ne bosta dovolj. Prav tako ne strategija razvoja turizma v piranski občini - ta v Fiesi vidi priložnost za mladinski, športni, gastronomski in enološki turizem, poudarja pa tudi naravne znamenitosti.

Sladkovodno jezero - največja zanimivost Fiese - ostaja tako zaraščeno, da sploh ni mogoče do njega. Nedaleč stran pa hišico z 48 kvadratnimi metri in z zasebno stezo do plaže prodajajo za 330.000 evrov.