Figa Prešernu

“Kakšen cirkus zganjajo ti kulturniki. Pa kaj, če ministrstvo za kulturo ne bo več samostojno! Kje živijo - na drugem planetu? Kriza je, rezat bo treba. Kar naj se sprijaznijo.” Tako v teh dneh šepeče glas ljudstva. Poudarjam - šepeta, na glas govoriti o teh rečeh pač ni kulturno. Umetniki so v očeh večine le razbrzdanci, ki še vedno živijo v socializmu in si želijo državnih jasli, ob katerih bodo nemoteno prežvekovali svoje blodne misli in ustvarjali serije del, ki jih nihče ne razume. In od njih narod nič nima!

Kaj o pomenu kulture meni bodoči “združeni” minister Žiga Turk, še ne vemo. Vemo pa, da želi subvencije za kulturo prepoloviti, Javno agencijo za knjigo pripojiti k ministrstvu in združevati kulturne zavode.

Hja, v zadnjem mesecu dni je bila kultura tudi uradno prepoznana kot Strošek. Če morda še niste slišali - to ni nič takega! Evropskih držav, ki nimajo samostojnega ministrstva za kulturo, je za prste obeh rok! Ni kaj - svetal zgled. A ker živimo v demokratični državi, ki ima na osamosvojiteljskih prsih vselej pripeto kulturo, se nam res ni bati. Opozorila dosedanjih ministrov za kulturo, strokovne javnosti, protesti kulturnikov, intelektualcev in umetnikov, da zna biti ukinjanje samostojnega resorja za kulturo škodljivo in usodno, so zlohotne marnje. 6000 podpisov pod peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo - larifari - bedne domislice, ki novo vlado spravljajo na natezalnico, še preden je sploh začela z delom. Pomisleki, da je v času krize vrednot, o kateri poslušamo dan na dan, jemanje samostojnosti kulturnemu resorju tako rekoč samomorilsko - ničevi! Kdo človeku pomaga premišljevati bivanje? Ga presegati? Ja, svetovna banka, bonitetne hiše, politika in ekonomija. Niste vedeli? No, glede tega, da nam umetnost razpira prostor svobode, pa - kdo jo potrebuje? Svoboda je, kot vemo, ena sama - svoboda trga, ljubčki. Kulture pa rabimo le toliko, da ne prdimo v javnosti.