Glavoboli v zakupu

Poleti Grčija, zdaj Irska .... In kdo bo naslednji najšibkejši člen evro območja? Portugalska, morda Španija ali celo Belgija? Evropska družina prvo obletnico uveljavitve lizbonske pogodbe, ki naj bi povezavo naredila učinkovitejšo, pričakuje z veliko negotovostjo. Več članic unije oziroma območja evra se - ene bolj, druge manj uspešno - še vedno otepa posledic finančne in gospodarske krize. V Ircih, ki so zaradi varčevalnih ukrepov protestno zasedli ulice, se mešata jeza in negotovost. Jasno je, da bodo načrt, ki ga je vlada pripravila za plezanje iz finančnega brezna in je tudi podlaga za 85 milijard evrov evropske pomoči, občutili na lastni koži. Vlada namreč namerava odpustiti 25.000 javnih uslužbencev, ukinili bodo minimalno plačo, postopno višali davek na dodano vrednost, uvedli naj bi tudi nove davke - na nepremičnine in vodo. S štiriletnim varčevalnim programom si država obeta 15 milijard evrov prihranka.

Vzporednice med Irsko in Slovenijo - mimogrede, pripravljeni smo ji odobriti za približno 200 milijonov evrov poroštev - dajejo občutek, da nam ni tako slabo. Slovenski javnofinančni primanjkljaj in javni dolg sta, denimo, precej manjša od irskega.

Da je najhujše že za nami, je prepričan finančni minister Franc Križanič. V spopadu s krizo zmagujemo, gospodarska rast se je vrnila, je bil ob drugi obletnici vlade zadovoljen z dosežki svojega ministrstva.

Drži, malo smo boljši od Irske, a to je zgolj etapna ocena. Irska bo začela varčevati takoj, prihodnje leto bo refinancirala velik del svojih dolgov in iz finančnih težav izplavala leta 2014. Slovenijo, ki jo bodo prihodnji dve leti stiskale obresti za posojila, pa največje težave šele čakajo. Čez štiri leta bo namreč treba vrniti večji del dolgov, ki jih je vlada Boruta Pahorja najela v zadnjih dveh letih. In tu je razlika v primerjavi z Irsko: ko bo ta država že končala zdravljenje, se bodo za Slovenijo najhujši glavoboli najbrž šele začeli.