Gluhi in slepi

Kaže, da so načrtovalci velikih posegov v okolje gluhi in slepi. Gluhi so zato, ker jih tudi odločen upor Posočja proti gradnji velikih hidroelektrarn na Soči očitno ni izučil in opozoril, da se bodo ljudje uprli tudi načrtovani gradnji visokonapetostnega tranzitnega daljnovoda prek svojega ozemlja v Italijo. Kot je bilo pričakovati, se občani proti temu že organizirajo.

Slepi pa so zato, ker ne vidijo, kako veliko rano bi daljnovod zarezal v edino še neokrnjeno okolje v Sloveniji.

Neznank v zvezi z načrtovanim, 68 milijonov evrov vrednim daljnovodom Okroglo - Videm, ki naj bi ga EU sofinancirala do leta 2020, je preveč. Trase se stalno spreminjajo in zato burijo duhove. Prek Posočja naj bi bili možni vsaj dve: ena je kot obvezno izhodišče vnesena v tolminski občinski prostorski načrt s prečkanjem meje pri Srednjem. Domačini pri tem niso imeli besede. Druga s prečkanjem na Kolovratu pri Solarjih se je v načrtih Elesa pojavila leta 2010 in na noge dvignila še Benečane.

Ni težko razumeti, zakaj odgovorni s takimi projekti silijo v odmaknjene kraje. V svoji birokratski zatohlosti upajo, da bodo ljudi prinesli okoli. Pa se motijo.

Posočje je oddaljeno od avtocest in nima možnosti za velik industrijski napredek. Zato nikoli ne bo pomemben porabnik energije. Takega daljnovoda na svojem ozemlju torej ne potrebuje.

Strateška prednost je zgolj v neokrnjeni naravi, razvoju turizma, gozdarstva, ekološkega kmetijstva. Daljnovod bi to prednost izničil.

Traso naj najdejo v že ranjenih pokrajinah, kjer potekajo avtoceste, ob katerih so veliki industrijski porabniki energije in kjer so podjetniške priložnosti, pravijo nasprotniki gradnje daljnovoda prek Posočja. Neokrnjene kraje ob Soči pa naj s tovrstnimi projekti ne obremenjujejo. Če EU ne da denarja niti za širokopasovno internetno povezavo, ki bi ljudem omogočila sodobno komuniciranje, naj tudi z daljnovodom ne utruja, vztrajajo ljudje v Posočju.