Gorje majhnim

Črnoglede napovedi in obenem grožnje, ki jih nova oblast dnevno sporoča državljanom, so zelo vznemirile šolnike in tudi njihove starše. Če se učitelji, ki bodo, kot napovedujejo, že v sredo stavkali zaradi napovedanega poslabšanja položaja, bojijo prihodnosti, pa je strah med šolniki na manjših šolah toliko večji.

Če se je zdelo, da so govorice, ki so zaokrožile v javnosti o ukinjanju manjših šol in odpuščanju učiteljev zgolj nepreverjena ugibanja, so po petkovem TV nastopu mrkega ministra Turka meso postale.

Vest o tem, koliko in katere šole naj bi prenehale delovati kot samostojni zavodi, ali bi jih celo ukinili, je še vedno nepreverjena. Dovolj je bilo že nekaj grozečih in verjetno ne ravno pretehtanih napovedi novega šolskega itd. ministra in že se je med šolnike s podeželja zarinil strah v kosti.

Spomin, ki sega nazaj v devetdeseta leta, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, bo spomnil na zaskrbljujočo, skorajda katastrofalno demografsko sliko, ki je denimo, v ilirskobistriški občini napovedovala skorajda izumrtje prebivalstva čez nekaj desetletji.

Tedanja oblast je napovedala boj za vsako šolo in vsakega otroka na demografsko obubožanem podeželju in tedaj smo šteli na prste ene roke, koliko otrok se bo vpisalo v prvi razred. Država je začela odpirati mošnjo in dokaj smelo (so)financirala obnovo šol in vrtcev, pa tudi gradnjo novih.

In če se vrnemo nazaj na Bistriško, na najbolj značilen in po svoje kričeč primer takšnega razvoja, ki so ga šolniki, starši in krajani podprli z obema rokama, je v tej občini z manj kot tisoč učenci kar sedem popolnih devetletk. Vse majhne podeželske šole so obnovljene in razširjene, eno pa naj bi celo zgradili na novo.

Obstoj majhnih šol in vrtcev, ki so na vasi pomembna kulturna žarišča, je nedvomno zaustavil izseljevanje s podeželja, saj so ljudem zagotavljale varstvo in šolanje svojih otrok. Takšni šolski usmeritvi je nova oblast napovedala neizbežen konec.