Hipokrat se obrača

Gordana Kalan Živčec po dveh letih zapušča vodilni položaj v izolskem zdravstvenem domu, ki ga je kot vršilka dolžnosti zasedala, odkar jo je nanj posedel donedavni izolski župan Tomislav Klokočovnik. Odhaja, ker ne želi več delati v sovražnem okolju, je pojasnjevala predstavnikom medijev, ki so v zadnjih dneh razkrili njeno netransparentno poslovanje z javnim denarjem, katerega razsežnosti so po njihovem pisanju začele preverjati tudi državne institucije, vključno s kriminalisti. Čeprav jim bo sama marsikaj očitala, je jasno, da so mediji samo opravili svojo poklicno vlogo.

Ker pa je Gordana Kalan Živčec v Izoli direktorovala honorarno (po pogodbi o poslovodenju) in je predvsem še vedno poklicna predsednica slovenske zdravniške zbornice (mimogrede, še vedno dela tudi kot zdravnica), je odziv na njene finančne vratolomnosti Izoli - razumljivo - toliko glasnejši. Kot že mnogi menedžerji pred njo se je tudi sama po zapletanju z izjavami o finančno-poslovni uslugi v širši javnosti manj znanemu gradbenemu podjetju oborožila z ekipo veščih odvetnikov. Ti pa so zgodbo še bolj zapletli, tako da je danes težko razumeti, ali je 150.000 evrov z računa javnega zavoda samovoljno šlo za posojilo, poroštvo ali nekaj tretjega. Kot je zapletena sama kvalifikacija spornega posla, je zapletena tudi formalna pot dokazovanja nepravilnosti.

Prepletanje menedžersko-zdravniških opravil resda ni nedovoljeno, a s tem splošno mnenje o zdravnikih vztrajno pada. Bistvo njihovega dela je zapisano v Hipokratovi prisegi, tudi danes temeljnemu dokumentu zdravniške etike. V njej nič ne piše o kakršnemkoli klientelizmu, o usmerjanju poslov k prijateljskim in še huje družinskim krogom, niti o kakršnemkoli samovoljnem upravljanju z javnim denarjem. In če je v to vpeta prva dama slovenskih zdravnikov, bi bil čas za njeno moralno dejanje in umik še z enega stolčka.

Ali je biti samo zdravnica res premalo?