Hit poletja

Zaradi krize, krčenja italijanskega trga, ukrepov tamkajšnje vlade, s tem povezane manjše kupne moči in porabe gostov ter zaostrovanja konkurence imajo v Hitu to polletje slabše rezultate. Letos so ustvarili za 62 milijonov evrov bruto realizacije, kar je skoraj devet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, za šest odstotkov pa se je zmanjšalo število obiskovalcev in nočitev.

Poslovanje družbe hromijo tudi podedovana finančna bremena iz preteklosti, ki prav v letih 2012-2014 zahtevajo povečano dinamiko poravnavanja obveznosti. Časi, ko je bil Hit kokoš, ki je nosila zlata jajca, so že zdavnaj mimo.

Eden prvih hudih udarcev je bil protikadilski zakon, mrzel tuš za strastne igralce, večinoma tudi strastne kadilce. Prošnje o tem, da bi bile igralnice iz zakona izvzete, niso bile uslišane.

Tudi pozivi po znižanju davkov, ki družbi onemogočajo, da bi zadihala s polnimi pljuči, konkurenci pa dajejo veliko prednost, niso zalegli in še vedno ne. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je družba plačala že za več kot 16 milijonov evrov igralniških davkov.

K majanju temeljev igralniškega velikana so svoje prispevale tudi stavke igralniških delavcev, ki so povzročile razkol med delom zaposlenih in vodstvom družbe.

Zaposlene čaka v kratkem novo nižanje plač. Za to, da Hit ne bo šel po poti hitov poletja, ki se kmalu po dobri sezoni izpojejo in izzvenijo v pozabo, bo poleg sprejetega rebalansa poslovnega načrta treba urediti tudi odnose znotraj družbe in preseči delitve na mi in oni.

Največ pa je odvisno od države. Težko je sicer verjeti, da se bo v teh časih odpovedala kratkoročno dobrodošlim finančnim prilivom od igralniških dajatev, dolgoročno pa je to verjetno edina rešitev.

V Ljubljani bi se morali bolj zavedati, da morebitni potop Hita ne pomeni le nove vojske brezposelnih. Če se potopi Hit, gre tudi nezanemarljiv del nanj vezanega goriškega gospodarstva v ...