Homo egoistikus

Ob sobotnem požaru v eni najožjih ulic v Kopru, ki bi se lahko hitro razširil na dve ali tri sosednji stavbi (razdalja od strehe do strehe znaša le dobrega pol metra) se lahko vprašamo, kam nas pelje sebičnost posameznika, in kam ovire, ki nam jih, v mestu ali na vasi, zaradi sodobnega individualnega človeka postavlja naša civilizacija.

Po sobotnem pripetljaju, ko je gasilcem eno ulico zaprl brezskrbni lastnik nerodno parkiranega avta, drugo pa skrajno neprimerni litoželezni stebrički, se lahko vprašamo, kaj še sledi in kdaj bomo žrtve našega civiliziranega in urejenega sveta postali sami.

Preveč filozofski uvod zaradi dveh rjastih stebričkov? Če bolje pomislite, niti ne. Ste se kdaj vprašali, zakaj sploh potrebujemo ležeče policaje, zakaj potopne valje, zakaj litoželezne stebričke? Mogoče zaradi vas, ki vozite prehitro, mogoče zaradi vas, ki ste kljub znaku, da je promet po ulici dovoljen samo imetnikom dovolilnic, zapeljali v mestno ulico? Ja, zaradi tega potrebujemo ležeče policaje in razne stebričke. In, žal, tudi zaradi tega potrebujemo žive policaje z radarji v rokah in žive redarje.

V mestih, kjer imajo pozimi sneg, lahko po očiščenih stezah prepoznamo meščana od včeraj in meščana od nekoč. V pravem ali prenesenem pomenu besede. Tisti od včeraj bo očistil toliko snega, da bo lahko prišel iz hiše, tisti od nekoč pa bo očistil pločnik do levega in desnega sosedovega vhoda. Tako kot to s skupnimi močmi počnejo po vaseh.

Ljudje se ne zavedamo, da nas ovire varujejo in omejujejo obenem. Ko gori hiša, bi lastnik najraje videl, da se gasilci ne ustavljajo pri stebričkih, da ni parkiranih avtov v njegovi ulici ... Idealno (ali bolje utopično) bi bilo, da bi se tega vsi zavedali in da v mestih ali po vaseh ne bi imeli enega samega ležečega policaja in enega samega stebrička. Do takrat pa bo preteklo še veliko vode, padlo še veliko stebričkov in opraskalo veliko odbijačev. In človek bo ostal homo egoistikus.