Hotel je le začetek

Hotel Klub v Lipici je bil zgrajen leta 1980, ob 400. obletnici kobilarne. Ob tem pomembnem jubileju naj bi gostil Tita, a je tok zgodovinskih dogodkov zavil v drugo smer, Lipici pa je ostal hotel, ki je v 30 letih ustvaril znatno izgubo, predvsem v zadnjih desetletjih.

Poln je bil le ob turnirjih in odprt predvsem poleti, pa še takrat je svojim gostom nudil streho nad glavo v znamenju dotrajanosti, če ne celo sramote.

Lastnica hotela in kobilarne je bila ves čas država, vendar Slovenija Lipici večino časa ni bila dober gospodar.

Direktorji so prihajali in odhajali, ob tem pa ni bilo vizije o tem, kaj in kako z Lipico, da bi zibelka lipicanca opravljala svoje konjerejsko in konjeniško poslanstvo ter se izvila iz rdečih številk. Tako je tudi vzdušje v Lipici tonilo, z njim pa tudi stroka in volja zaposlenih do dela.

Logično je tudi, da 30 let starega, iztrošenega hotela ni mogoče dobro tržiti, in tako je bil začaran krog sklenjen.

Kot zdravilo za te težave so se vrstile ideje o privatizaciji ali oddaji hotelov v dolgoročni najem, z njimi pa pomisleki, da to za največji kulturni spomenik v državi ni dobra poteza. Nekaj časa je kazalo, da se tu ne da nič več premakniti, ker da država nima denarja, sedaj pa denar očitno ni več problem. Dobro!

Bo pa treba zloščiti, prenoviti in izboljšati tudi celotno ostalo ponudbo, predvsem konjeniški turizem. Turist, ki bo prišel na dopust v hotel s štirimi zvezdicami, bo to storitev dobro plačal, zato bo želel kakovostno uslugo z nasmeškom na obrazu.

Prišel bo v kobilarno, kjer naj bi bila dobro vzdušje in prijaznost že vključena v ceno, najbolje pa bi bilo, če bi bila spontana, ker bi se zaposleni tam dobro počutili.

Tu pa ima 20 let slabe zgodovinske dediščine dolg rep; in to obdobje še ni povsem mimo. Spremembe in izboljšave na področju konjeništva terjajo deset in več let, pa še tu ni avtomatizma, saj delamo z ljudmi in živalmi.