Imajo vse, kar imajo veliki
V teh dneh, ko je pozornost usmerjena v odpravljanje posledic katastrofalnih poplav po Sloveniji in vzpostavljanju osnovnih pogojev za življenje v prizadetih krajih, so se v Ajdovščini, ki tudi ni povsem ubežala ujmam, razveselili majhne, a pomembne pridobitve.
Po devetih letih, ko so skoraj čez noč in brez argumentiranih obrazložitev pristojnih in vlade izpadli s seznama krajev, kjer lahko kandidati za voznike opravljajo teoretični in praktični del vozniškega izpita, je zdaj to spet možno. Kandidatom iz ajdovske in vipavske občine tako ni več treba v Novo Gorico, Postojno ali v Sežano, kar je velika prednost, saj bodo prihranili čas in denar, na kar so vseh devet let opozarjali tudi v tukajšnjih šolah vožnje. Njihove pobude in prizadevanja je podprl tudi ajdovski župan, ki je spremembo pravilnika o vozniških izpitih in ukinjanje izpitnih centrov pred devetimi leti ocenil kot brco v temo.
A se je v praksi izkazalo, da so na seznamu ostali kraji s še slabšo infrastrukturo, kot so jo denimo imeli Ajdovščina, Ilirska Bistrica ali Tolmin, kar pa očitno pristojnih ni motilo.
Ker so, kot so opozarjali tudi župani nekaterih drugih občin, ki so se znašle v podobni situaciji kot ajdovska, nekateri v ljubljanskih pisarnah ocenili, da bi se kandidati v izpitnih centrih v večjih središčih ob ustrezni infrastrukturi več naučili in s tem tudi sami prispevali k večji varnosti v prometu.
A se je v praksi izkazalo, da so na seznamu ostali kraji s še slabšo infrastrukturo, kot so jo denimo imeli Ajdovščina, Ilirska Bistrica ali Tolmin, kar pa očitno pristojnih ni motilo. Oziroma to očitno sploh ni bil glavni povod za spremembe pravilnika, kar so javno izpostavili tudi v “izbrisanih” občinah, kjer so opozorili, da gre še za en primer lobiranja velikih centrov in avtošol oziroma za politično odločitev, ki s strokovnimi argumenti nima prav veliko skupnega. Pa nekaj let niso zalegle ne pripombe in ne opozorila, da je ministrstvo za infrastrukturo s spremembo pravilnika kandidate za voznike iz manjših občin še dodatno potisnilo v neenakopraven položaj in jim zmanjšalo dostopnost do vozniškega izpita. Namesto da bi izpit opravljali čim bliže doma, so se morali voziti tudi v 70 in več kilometrov oddaljene centre in pri tem izgubljali čas in denar.
Ciniki bi k temu dodali, da so lahko le veseli, da so v zadnjih devetih letih, ko so morali opravljati izpite drugje, na poti do tja šli skozi vsaj eno semaforizirano križišče, spoznali vsaj eno krožišče, se peljali po avtocesti in preizkusili prometne situacije v večjih središčih, kjer je tudi veliko pešcev in kolesarjev. Skratka, da so spoznali vse, kar imajo že ves čas doma. Razumi, če moreš ...
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok