Imitacija naše zmage

Poti do uspeha je več. V tokratni prilogi jih je povsem naključno nanizanih kar nekaj - glasbenih. Med njimi je tudi Miha Guštin - Gušti, ki je pred leti prekinil uspešno zgodbo z Big Foot Mamo, ker ga je ustvarjalnost iz relativno varnih rockovskih voda vodila v razburkani pop. Zveni nenavadno, a v tako imenovanem mainstreamu je precej teže uveljaviti kakovost. Glasbenik se namreč mora najprej soočiti z etiketo “pop”, ki ima pri nas praviloma slabšalen prizvok. Guštiju pa je že s prvim, nenavadnim in pogumnim projektom Dolce vita uspelo, saj sta svežina in sodoben zven vnesla v naš zatohli pop drugačnost.

Pogum sta potrebovala tudi Luka Šulić in Stjepan Hauser, ki kot duo 2Cellos nastopata z Eltonom Johnom. Šolana violončelista sta želela svet klasične glasbe zamenjati za vznemirljivejše odre, pod katerimi občinstvo nori, in s svojo priredbo Smooth Criminal prepričala več milijonov gledalcev YouTuba, založbo Sony in Eltona Johna, ki ju je nekega dne osebno povabil na turnejo.

Pogum bi lahko pripisali tudi Radiu Študent, ki nadaljuje akcijo Klubski Maraton, s katero že enajsto leto odkriva izvirne, angažirane in protitočne glasbene zasedbe ter jim ponuja enkratno priložnost: predstavitev na kompilaciji in popotovanje po slovenskih klubih. Zgovoren podatek: maraton so tekli tudi Moveknowledgement, Melodrom in We Can't Sleep at Night. Ob poslušanju letošnje kompilacije je lahko poslušalec le ponosen, da navkljub vsesplošni banalizaciji mladi še zmorejo ustvarjati izjemno izvirno glasbo.

Ničesar izjemno izvirnega pa ni opaziti že od samega začetka v oddaji Misija Evrovizija, in pri izobilju siceršnje glasbene ustvarjalnosti se kar samo izpiše vprašanje: zakaj za Evrovizijo potrebujemo resničnostni šov, ki glasbene talente šele odkriva, jih sooblikuje, večino šele gradi.

Zadnja oddaja je pokazala, da imamo opraviti s precej “neobdelanim materialom”. In četudi je celota po Mariu dobrodošla in gledljiva osvežitev, je obenem še ena v nizu akcij, ki s pravo glasbo nimajo neposredne zveze. Pikri bralec bo najbrž pomislil, da tudi marsikateri eurosongov nastop nima prave zveze z glasbo, a to je klavrna tolažba. Prav ima tudi Gušti, ko pravi, da je precej žalostno, če se po oddaji, ki odkriva glasbene talente, pogovarjamo predvsem o voditelju. Klemen Slakonja je namreč še vedno edina prava zvezda, ki je zasenčila tudi sicer obrobno vlogo Maje Keuc. Njegove imitacije ostajajo presežek oddaje. Morebiti se bomo na koncu zadovoljili prav z imitacijo zmage. In imitacijo glasbe. Bo vsaj zabavno.