Išče se koprski Martin Krpan

Volitve na univerzah po vsem svetu niso nič neobičajnega. Najbolj prestižne ustanove z najdaljšo tradicijo imajo uveljavljene postopke izbiranja svojih vodij in povsem običajno je, da imajo v teh postopkih pomembno vlogo znanstveni sodelavci in študenti. Svetost izbiranja prvega med enakimi morda v nobeni sferi ni tako globoko zasidrana v vrednote kot v akademski. Odgovorno, samostojno, politično neodvisno imenovanje rektorja je konec koncev eden od temeljev avtonomije univerz. Ta pa ni le največje bogastvo izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, ampak izključujoča predpostavka njihovega obstoja. Če znanost ni avtonomna, je ni.

Vse zgoraj našteto ne pomeni, da so univerze pri nas in po svetu imune na politizacijo, lobiranje, pritiske, nizke udarce in škodljiva zavezništva. Tudi zato je v večini ustanov poleg participativnosti in avtonomije pomembna vrednota predajanje oblasti. Mandati so na univerzah pretežno kratki in na stolih se izmenjujejo stroke. V Cambridgeu je bil, denimo prejšnji prvi mož imunolog, zdajšnji je pravnik. Oxford je do leta 2016 vodil kemik, nasledila ga je politologinja.

Reči, da je čas za humanista na čelu UP, bi bilo nepošteno do bodočih kandidatov. Vsekakor pa je čas za prevetritev.

Na najstarejši slovenski univerzi, ljubljanski, so dvojni mandati velika redkost. Edini, ki je po osamosvojitvi v sedlu ostal osem let, je bil Jože Mencinger. Usodo mariborske univerze je devet let in tri mandate krojil Ludvik Toplak - kot je znano, ni šlo brez afer in škandalov. Univerzo na Primorskem sta po en mandat vodila jezikoslovka Lucija Čok in pravnik Rado Bohinc ter dva mandata matematik Dragan Marušič. Reči, da je čas za humanista na čelu UP, bi bilo pretirano poenostavljanje in nepošteno do bodočih kandidatov. Vsekakor pa je čas za prevetritev.

Veliki dvoboji so tako ali drugače minili in za seboj pustili kar nekaj srbečih brazgotin in odprtih ran. Prihajajoče volitve zaposlenim in študentom ponujajo priložnost, da začnejo novo razvojno obdobje. A uspelo jim bo le, če bodo v rekordno kratki volilni kampanji poslušali, kaj kandidat govori, in ne bodo izgubljali energije z razmišljanjem o tem, čigav je. Seveda pa se bo moral kak bremen in dolgov prost junak še najti. Ali ga je primorska akademska skupnost sposobna poiskati in podpreti? Tudi v tem bo preizkušnja njene moči in avtonomije.